Plastični panda v Šarm el Šejku opozarja na onesnaženje planeta in ogroženost vrst. Foto: Reuters
Plastični panda v Šarm el Šejku opozarja na onesnaženje planeta in ogroženost vrst. Foto: Reuters

Nad počasnim napredkom pogajanj je bil razočaran tudi predsednik podnebnega vrha, egiptovski zunanji minister Sameh Shoukry, ki je delegate držav pozval, da mora "politična volja v celoti najti pot do pogajalskih prostorov".

Organizatorji COP27 so zjutraj sicer objavili prvi osnutek končne izjave, ki ponavlja zavezo lanskega vrha za "pospešitev ukrepov za postopno opuščanje energije iz premoga ter racionalizacijo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva", vendar ne zahteva postopnega opuščanja vseh fosilnih goriv, za kar sta si prizadevali Indija in Evropska unija, poroča Guardian.

Guterres je ostro nastopil proti razvitim državam, ki so največje onesnaževalke. Foto: Reuters
Guterres je ostro nastopil proti razvitim državam, ki so največje onesnaževalke. Foto: Reuters

Guterres: Porušeno zaupanje med severom in jugom

Prav tako besedilo ne vključuje podrobnosti glede ustanovitve sklada za kritje izgub ranljivih držav. "Očitno je bilo porušeno zaupanje med severom in jugom ter med razvitimi gospodarstvi in gospodarstvi v razvoju," pa je po prihodu z vrha G20 v Indoneziji dejal generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

Ob tem je opozoril, da zdaj ni čas za kazanje s prstom, saj je valjenje krivde drug na drugega recept za vzajemno uničenje. "Najučinkovitejši način za ponovno vzpostavitev zaupanja je sklenitev ambicioznega in verodostojnega sporazuma o izgubah in škodi ter finančni podpori državam v razvoju," je bil jasen.

Brez sklada velikih onesnaževalk za kritje izgub najmanj krivim

Revnejše države, ki so najmanj odgovore za svetovne emisije, so bogate države onesnaževalke večkrat pozvale, naj se dogovorijo o ustanovitvi sklada, s katerim bi državam v razvoju pomagali kriti izgubo in škodo, ki je nastala kot posledica podnebnih sprememb.

ZDA in EU so po zavlačevanju glede tega vprašanja nekoliko omilili svoje stališče in se dogovorili, da bodo o tem vprašanju razpravljali na konferenci COP27. A bogate države ostajajo razdeljene glede podrobnosti dogovora. "Čas za pogovore o financiranju izgub in škode je minil. Potrebujemo ukrepanje," je poudaril Guterres.

Brazilski predsednik Lula se je srečal s staroselskimi voditelji z vsega sveta. Foto: Reuters
Brazilski predsednik Lula se je srečal s staroselskimi voditelji z vsega sveta. Foto: Reuters

Države v razvoju so na konferenci COP27 iskale tudi zagotovila, da bodo bogate države končno izpolnile obljubo, da bodo zagotovile 100 milijard dolarjev na leto za pomoč pri zeleni preobrazbi in prilagajanju podnebne spremembe.

Je omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija pokopana?

Prvi mož ZN-a Guterres je države še pozval, naj se na konferenci COP27 znova zavežejo ambicioznemu cilju omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. "Pri cilju 1,5 stopinje Celzija ne gre le za ohranitev cilja, temveč za ohranitev življenja ljudi," je dejal.

Strokovnjaki so medtem vedno bolj skeptični glede uresničitve tega cilja. "Na terenu obstaja občutek, da bi lahko bil ta COP začetek konca 1,5 stopinje. Toda ta COP je tudi normaliziral nekoč radikalno predstavo o izgubah in povrnitvah škode od severa proti jugu. Ljudje se začenjajo zavedati, da bodo grozljiva opozorila, ki jih že leta pošiljajo majhne otoške države, kmalu prišla tudi k njim domov," je za Guardian ocenila postdoktorska raziskovalka na Univerzi Oxford Alycia Leonard. "Težava je v tem, da vlade razmišljajo v štiri- ali petletnih mandatih namesto dolgoročno," pa je dodal analitik pri portalu GlobalData Robert Pritchard.