Foto: Reuters
Foto: Reuters

Rektorji so hkrati pozvali Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) k čimprejšnji pripravi potrebnih pravilnikov in drugih podzakonskih aktov za izvedbo zakona, s katerimi že zamuja. "Brez izračunov razdelitve raziskovalnih sredstev, na katere univerze in raziskovalne organizacije čakamo že več kot štiri mesece, izvajanje novega raziskovalnega zakona ni možno, prav tako je težko načrtovati naše raziskovalno delo," so poudarili rektorji ljubljanske, mariborske, novogoriške in primorske univerze, Gregor Majdič, Zdravko Kačič, Boštjan Golob in Klavdija Kutnar. Slovenija je namreč še vedno država, ki daje za znanost najmanjši delež javnih sredstev med vsemi državami članicami EU-ja.

Glede nedavnih sprememb v visokošolskem in raziskovalnem prostoru, zlasti z ustanavljanjem novih javnih raziskovalnih institucij, rektorska konferenca podpira enakomeren regionalni razvoj, a vztraja pri stališču, da mora izhajati ustanavljanje novih javnih zavodov iz izdelane državne strategije urejanja visokošolskega in raziskovalnega prostora ter le na podlagi neodvisnih pozitivnih evalvacij za ustanavljanje takšnih ustanov.

Ponovno so poudarili, da bi v Sloveniji morali razumeti, da moramo kakovost graditi v evropskem prostoru, ne pa poskušati dvigovati kakovosti v slovenskem prostoru z ustvarjanjem vedno večje konkurence v našem majhnem prostoru z omejenimi javnimi sredstvi. Na seji so se seznanili z dejavnostmi članic rektorske konference za pomoč prebivalcem Ukrajine, izmenjali pa so tudi informacije in poglede na izvajanje zakona za urejanje položaja študentov in nacionalno pomembnih nalog glede vpisnih postopkov.

Pred sejo so se rektorji ljubljanske, mariborske in primorske univerze srečali z direktorjem Instituta Jožef Stefan Boštjanom Zalarjem na delovnem sestanku o strategiji ustanavljanja novega centra za umetno inteligenco, so še sporočili z univerze.