Vrata Evrope

»Kaj je povzročilo ukrajinsko krizo? Kakšno vlogo ima zgodovina v teh dogodkih? Po čem se Ukrajinci razlikujejo od Rusov? Kdo ima pravico do Krima in vzhodne Ukrajine? Zakaj imajo ukrajinska dejanja tako velike mednarodne posledice? Ta vprašanja, ki se v zadnjih letih zastavljajo vedno znova, si zaslužijo izčrpne odgovore. Da bi razumeli usmeritve, na podlagi katerih potekajo sedanji dogodki v Ukrajini in njihov vpliv na svet, moramo proučiti njihove korenine. To je, zelo na splošno, glavna naloga te knjige, ki sem jo napisal v upanju, da lahko zgodovina omogoči vpogled v sedanjost in s tem vpliva na prihodnost. Čeprav je težko, če ne celo nemogoče, napovedati izid in dolgoročne posledice sedanje ukrajinske krize ali prihodnost Ukrajine kot države, nam lahko potovanje v zgodovino pomaga osmisliti poplavo vsakodnevnih novinarskih poročil ter omogoči, da se premišljeno odzovemo na dogodke in tako oblikujemo njihov izid. /…/ Naslov knjige, Vrata Evrope, je seveda prispodoba, vendar je ne smemo jemati zlahka ali zavračati kot oglaševalski trik. Evropa je pomemben del ukrajinske zgodbe, tako kot je Ukrajina del evropske. Ukrajina, ki leži na zahodnem robu evrazijske stepe, že stoletja omogoča dostop v Evropo. Včasih, ko so bila 'vrata' zaradi vojn in spopadov zaprta, je Ukrajina pomagala ustaviti tuje vdore na vzhod in zahod; ko so bila odprta, to pa so bila večino ukrajinske zgodovine, je Ukrajina služila kot most med Evropo in Evrazijo ter omogočala izmenjavo ljudi, blaga in idej. Skozi stoletja je bila Ukrajina tudi stičišče (in bojišče) različnih cesarstev, od rimskega do otomanskega, od habsburškega do romanovskega. V 18. stoletju so Ukrajini vladali iz Sankt Peterburga in Dunaja, Varšave in Istanbula. V 19. stoletju sta ostali le prvi dve prestolnici. V drugi polovici 20. stoletja je večini ukrajinskih dežel vladala le Moskva. Vsak od teh imperijev si je lastil zemljo in plen, pustil svoj pečat na pokrajini in značaju prebivalstva ter pomagal oblikovati edinstveno obmejno istovetnost in etos.« (str. 22–24)

V poplavi poročil in komentarjev o dogajanju v Ukrajini, s katerimi nas mediji zasipajo v zadnjih letih, je dobro, če vzamemo v roke knjigo, kot je ta, in skušamo ukrajinsko dramo bolje razumeti s pomočjo njene predzgodovine. Zgornja dva odlomka sta iz avtorjevega uvoda, sledi pa obsežen pregled ukrajinske zgodovine od Herodota do leta 2021. Februarja 2022 pa je ruski napad sprožil novo poglavje, ki ga zgodovina še ne piše, dogaja se pa že in svet samo strmi …