»Dolgotrajno zaprtje šol ni bilo ne ustrezno ne edino možno«

Zagovornik načela enakosti priporoča, naj bo pouk na daljavo za vse uveden le kot skrajni ukrep

Zagovornik načela enakosti je na podlagi več prijav opravil oceno diskriminatornosti odlokov in sklepov, ki so bili podlaga za delno ali popolno zaprtje šol med epidemijo covida-19. Ocenjuje, da dolgotrajno zaprtje šol ni bilo ne ustrezno ne edino možno, in priporoča, naj bo morebitno prihodnje zaprtje šol uvedeno le kot skrajni ukrep.

Zagovornik ocenjuje, da je zaprtje šol otroke in mladostnike na podlagi njihove starosti postavilo v slabši položaj v primerjavi z drugimi skupinami prebivalstva na področju dostopa do ustavne pravice do izobrazbe in šolanja. Negativne posledice je imelo še posebej za ranljive skupine otrok in mladostnikov. Po oceni zagovornika so v primerjavi z drugimi prebivalci ukrepi nesorazmerno prizadeli tudi starše in skrbnike šolajočih se otrok, ki so morali prevzeti skrb za izvajanje šolanja na daljavo, zlasti ženske.

Zagovornik je zato vladi in ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport priporočil, naj se v bodoče vzdržita dolgotrajnega zapiranja šol za vse. Morebitno prihodnje zaprtje šol naj bo uvedeno le kot skrajni ukrep, ukrepi za obvladovanje širjenja novega koronavirusa pa "naj se sprejemajo ob aktivnem sodelovanju in maksimalnem upoštevanju epidemiološke, pedagoške, psihološke in pedopsihiatrične stroke".

Kot so v sporočilu pojasnili pri zagovorniku načela enakosti, je ta oceno diskriminatornosti predpisov, na podlagi katerih so se učenci in dijaki zaradi epidemije 47 tednov šolali na daljavo, opravil na podlagi več prijav domnevne diskriminacije.

V oceni diskriminatornosti pa je s testom sorazmernosti zavrnil, da bi lahko tako dolgotrajno šolanje na daljavo obravnavali kot izjemo od prepovedi diskriminacije. Meni sicer, da je bil cilj zaprtja šol legitimen, saj je zasledoval preprečitev širjenja novega koronavirusa. "Po pregledu temeljev za sprejetje ukrepa in njegovih učinkov pa je ocenil, da dolgotrajno zaprtje šol ni bilo ne ustrezno, ne edino možno in niti ne sorazmerno sredstvo za doseganje zastavljenega cilja," so sporočili.

Med drugim so pojasnili, da je zagovornik v postopku ocene diskriminatornosti ugotovil, da je šolanje na daljavo po kakovosti neprimerljivo s šolanjem v šoli. Šola namreč poleg podajanja znanja zagotavlja tudi vzgojo, socializacijo in socialno oskrbo, organizirano športno vadbo, krožke, varno okolje, za otroke in mladostnike iz socialno šibkih skupin pa tudi topel obrok.

Še posebej pa je imelo negativen učinek na ranljive skupine otrok in mladostnikov na podlagi njihovega premoženjskega stanja, invalidnosti, rase ali etničnega porekla, narodnosti, državljanstva, jezika, družbenega položaja in tudi kraja bivanja. Vsi namreč niso imeli primernih pripomočkov in razmer, da bi lahko enako dobro osvojili snov, kot bi jo v šoli.

Po oceni zagovornika je ukrep izobraževanja na daljavo v slabši položaj postavil tudi starše šolarjev v primerjavi s tistimi, ki otrok nimajo. Še posebej je zaprtje vzgojno-izobraževalnih ustanov vplivalo na matere oz. skrbnice, ki so večinoma prevzele bistveno večji delež skrbi za varstvo in ustrezno šolanje otrok ter zato prejemale nižje dohodke, kot bi jih sicer, kar bo imelo učinek tudi na njihove pokojnine. Ukrep šolanja na daljavo je tako še utrdil obstoječe neenakosti med spoloma v družbi, je še opozoril zagovornik.