»Dragi Maksi.
Iz izkušenj ti sporočam, da se bliža čas za prodajo vseh delnic. Ko banke ponujajo kredite, ko se oglašujejo vzajemni skladi, ko rastejo obrestne mere in ko se že v vsaki gostilni pogovarjajo o nakupu delnic, je čas za prodajo, ker prihaja recesija.
A si že pozabil, kako je bilo od leta 2008 naprej. Zato ti jaz osebno priporočam: kupi si nek finančni instrument na padec vseh delnic, ne samo Krke.«
To je eno od sporočil, ki sem ga prejel od bralca kmalu po tem, ko sem se pred letom dni prvič pojavil na naslovnici Financ. Naj takoj povem, da je bilo takšnih in podobnih sporočil bolj malo. Zasuli ste me s spodbudami in pohvalami.
Ob svojem prvem rojstnem dnevu se z mislimi vračam k takratnim pomislekom. Skrbelo me je, da me bo na moji poti močno ovirala ideja, da so delnice prevara, kot se je po poku delniškega balona v letu 2008 usidralo v zavest naše družbe.
Napoved bralca o prihodu recesije se ni uresničila. Od lanskega aprila do danes je S & P 500 pridobil 27 odstotkov, doseženi so bili rekordi v različnih naložbenih razredih, tako v tujini kot tudi na domačem borznem parketu. Seveda to še ne pomeni, da smo recesiji pobegnili, morda nas čaka za vogalom. Kdo bi celo lahko rekel, da je rast največja prav pred pokom balona. Morda.
A če bi se lani ukvarjal s tem vprašanjem, verjetno ne bi zmogel poguma, da bi se podal na vlagateljsko pot. Predstavljam si, da se s podobnim vprašanjem ukvarja tudi marsikdo, ki s svojimi prihranki sestavlja maso 26 milijard evrov depozitov na bankah. Kot dolgoročni vlagatelj se zavedam, da gredo delnice večino časa navzgor, pridejo pa tudi slaba obdobja, ko gre ponavadi precej hitro navzdol.
To je vrtiljak, ki kratkoročno prinese vznemirljive vzpone in neprijetne padce, dolgoročno pa donose. Vsaj v zgodovini jih je tistim, ki so bili vztrajni in upoštevali načela dobre razpršitve.
Vlagatelj Maks in drugi delničarji
»Roko na srce, Maks pozitivno vpliva na našo zavest oziroma zavest delničarjev. Je pa res, da naša država ravno ne blesti po zaupanju in poznavanju borznega trga, predvsem blesti po hrambi denarja v 'štumfih' in pa depozitih :-),« je na forumu Financ zapisal eden izmed bralcev.
Veseli me, da sem na vlagateljski poti lahko skupaj z vami. Da lahko z vami delim svoje razmišljanje na eni strani ter slišim vaše komentarje in ideje na drugi. Glede na vaše odzive, dragi bralci, je postalo jasno, da je takšen pristop dobrodošel. Si predstavljam, da vsak delničar rad vidi, da je na drugi strani še nekdo, ki se ubada s podobnimi pomisleki in izzivi glede naložb.
Navsezadnje z vlaganjem nismo usmerjeni le k večanju lastnega kupčka denarja, temveč skupaj gradimo v dobro razumevanja moči obrestnoobrestnega računa, sveta financ in razvoja kapitalskega trga.
Domača naloga pred prvim nakupom
»To, kar piše vlagatelj Maks, bi morala biti obvezna vsebina v šolah. Že zdavnaj. Na vseh ravneh od vrtca dalje. Ampak naši Kim Yong Uni imajo raje bogato državo (davkoplačevalski denar) kot bogate državljane,« je zapis na forumu Financ.
Ko sem pred letom ugledal luč žarometov naslovnice Financ, se nisem takoj zapodil za nakupi. Verjamem, da vas je veliko pričakovalo, da bom takoj začel trgovati. To je tudi tisti najvznemirljivejši del vlaganja denarja. A prav impulzivno trgovanje z delnicami je pogosto krivo, da se taki podvigi končajo z velikimi izgubami. Tega pa si nisem želel.
Niti si ne želim, da bi tako ravnali drugi. Upam, da bom lahko pomagal vsem, ki se še bodo odpravili na svojo vlagateljsko pot. Najprej sem se seznanjal z borznimi prvinami. Ob tem mi je precej pomagal vlagatelj Toomas iz Estonije, pozneje pa sem svoja spoznanja in ugotovitve začel z vami deliti v Šoli borze.
Vprašal sem se, ali so delnice sploh primerna naložba za vas, kako oddati naročilo, kako analizirati delnico in na kaj vse je treba biti pozoren. Trenutno sem objavil deset delov Šole borze, še več jih prihaja. Najdete jih tukaj.
Vpogled v drobovje slovenskih borznih družb
»Tole pa je že kar dobra podrobna analiza. Bravo, Finance, kar tako naprej,« se je glasil komentar ob moji analizi delnice NLB.
Postavil sem si cilj, da analiziram delnice, ki kotirajo na ljubljanski borzi. Analize, mnenja in špekulacije vedno obstajajo. Veliko je šuma. Na domačem borznem parketu sem se odločil proučiti delnice in vpogled deliti z vami. S tem vam dajem tudi ideje, kako se lotiti analize delnice. Pri tem poskušam pogosto zapletene dele bilanc, izkazov in kazalnike pojasniti čim bolj poljudno.
Naj še enkrat spomnim, da na ljubljansko borzo vlagam 15 tisoč evrov, ki mi jih je zaupal Časnik Finance. Medtem ko v mednarodnem delu portfelja sledim vlagatelju Toomasu, si ne morem privoščiti, da ne bi opravil temeljite analize, še preden vložim svoj denar.
Podrobna analiza delnice je zahtevno delo, zahteva kar nekaj časa in napora. Do zdaj sem analiziral delnice Krke, NLB, Petrola in Telekoma Slovenije. Prihajajo še druge.
Moji nakupi na ljubljanski borzi
»Menim, da s home bias ni nič narobe in da je utež 30 % slovenskih delnic ustrezna. Namreč, slovenski kapitalski trg po mojem mnenju ni niti šibko učinkovit, kar pomeni, da pogosto lahko z razumevanjem javnih informacij in podatkov ter sprejemanjem odločitev na podlagi take analize ustvariš nadpovprečen donos,« je bil komentar, ko sem razkril svoj portfelj in razmerja v njem.
Kot rečeno, v mednarodnem delu portfelja, ki pomeni 70 odstotkov portfelja, sledim potezam izkušenega vlagatelja Toomasa iz Estonije. Preostalih 30 odstotkov (15 tisoč evrov) pa vlagam na ljubljansko borzo.
-
Maja lani sem opravil prvi nakup. Kupil sem 27 delnic Krke po tečaju 113 evrov (19-odstotni donos vključujoč dividende).
-
Julija sem kupil 38 delnic NLB po ceni 76 evrov za delnico (52-odstotni donos).
-
Medtem ko sem za Krko in NLB namenil po tri tisočake, sem februarja dva tisočaka oziroma 78 lotov po 25,7 evra namenil za delnico Petrola.
»Maks, če imaš res samo nekaj manj kot 30 delnic, boš vse dividende porabil za potne stroške do Otočca ;),« se je pohecal bralec na forumu, ko sem poročal s skupščine Krke, kjer me je pozdravil predsednik uprave Jože Colarič.
S Toomasom se vedno nisva strinjala
»Auch,« je bil kratek zapis po tem, ko sem oznanil nakup delnice Nvidie.
Ob pogledu na moj portfelj lahko najdete kar nekaj rastočih delnic tehnoloških podjetij. Toomas iz Estonije zase pravi, da je konservativen vlagatelj, a zna narediti poteze, ki na prvi pogled tega ne izražajo.
Konec januarja me je presenetil z idejo o nakupu delnice Nvidie. Do takrat se je vrednost delnice v letu dni že nekajkrat zvišala. Marsikdo je videl vrh delnice že več sto evrov nižje.
»Moje skromno mnenje: pri Nvidii je zamujena têrna. Sorry Max :-),« se je glasil eden od komentarjev. Kar nekaj vas je menilo, da gre za zgrešeno potezo.
Tudi sam sem imel kar nekaj pomislekov. Po drugi strani pa sem se zavezal, da bom v mednarodnem delu portfelja (vsaj na začetku) sledil Toomasu. Vendarle ima več kot 20-letne izkušnje, v tem času pa je portfelj povečal za 10-kratnik.
No, njegova poteza se je izkazala za pravilno, saj je delnica Nvidie od takrat pridobila več kot 40 odstotkov. Svojo stavo nanjo je še povečal, v proizvajalca čipov je vložil znesek po prodaji Tesle.
Letos sem se znebil še delnice norveškega proizvajalca morske hrane Leroy Seafood. To je bila moja velika napaka ob uvrstitvi v portfelj, saj nisem dodobra proučil dogajanja na Norveškem.
Kako se je odrezal moj portfelj
»Maks veliko sreče na dolgi rok proti S & P 500, jo boš potreboval. Lp. K.M.«, mi je zaželel eden od bralcev.
Primerjava z osrednjim ameriškim indeksom pokaže, da se je S & P 500 odrezal bolje. Zaenkrat mu ostajam za petami, a se s konkretnimi številkami preveč ne obremenjujem. Maks ni muha enodnevnica, seveda pa si nadevam, da se bom čez desetletje ali dva ponašal z donosom, ki ga ima Toomas.
V zadnjem letu je sicer bikovski trend ponudil rekorde na vseh frontah. Najvišje vrednosti smo videli na trgih lastniških vrednostnih papirjev, kot tudi pri zlatu in kriptovalutah.
»Bomo mladi kupovali bitcoin nič bat. Vi pa kar kopičite gotovino in zlato v primeru, če zmanjka elektrike. V najslabšem primeru si lahko verižico izdelate.«, je zapisal mladi bralec v izmenjavi mnenj pod člankom o bitcoinu.
Brezzvezna bolečina ob zapravljenih priložnostih
»Maks, ne jamraj. :)
Najhuje je pa na borzi (pa čak i šire) obžalovat odločitve, ki so bile sprejete na podlagi premisleka. To vodi v napake ob naslednjih odločitvah.
Obžaluješ lahko kaj, kar ušpičiš, ko greš zapit dobičke ... ampak to je druga sorta obžalovanja :),« je bil odgovor na moje obžalovanje premajhnega nakupa delnic NLB.
Če pogledam nazaj, sem se v letu delovanja večkrat srečal z delnicami, ki so nato eksplodirale. O balonu na trgu delnic, povezanih z umetno inteligenco (UI), sem se spraševal, ali gre za balon, ko je bilo za delnico Nvidie treba odšteti manj kot 400 dolarjev. Pisal sem tudi o zdravilih proti debelosti in opozarjal na potencial Eli Lilly in NovoNordiska. Poudaril sem jih, vložil pa ne, sledila je eksplozivna rast. Nekaj podobnega je bilo tudi z delnicami orožarskih podjetij, pa japonsko borzo ...
Kar je bilo, je bilo. Računati potencialne donose na podlagi zamujenih priložnosti nima nobenega smisla. Razumljivo pa nam misli na morebitni dobiček hitro jemljejo pozornost. Vedno je lahko biti pameten po bikovskem trendu.
Ne Švica, vzor je Estonija
»Kaj takega manjka v Sloveniji,« je zapisal uporabnik ob branju moje reportaže z največjega vlagateljskega festivala v Evropi.
Estonija ima nekaj več kot milijon prebivalcev, pa premore večdnevni vlagateljski festival, kamor pride 1.600 udeležencev. Težko si je predstavljati, da bi v Sloveniji trenutno lahko na enem kupu za tri dni zbrali 1.600 mladih in starih, obeh spolov, da z užitkom razpredajo o vlaganju.
Ministrstvo za finance ima svojo strategijo razvoja kapitalskega trga. Minister Klemen Boštjančič je kot vzorčni model večkrat poudaril baltiške države. Za zdaj to vizijo namesto ministrstva uresničujem sam. Najboljše prakse iz Estonije prinašam v Slovenijo – nastal sem po vzoru Toomasa iz Estonije.
Pogled naprej
V prvem letu sem se spoznal z osnovami delovanja borze, zakonitostmi delnic, se lotil analiz in grajenja portfelja. Predvsem slednjima dvema aktivnostima se nameravam v nadaljevanju največ posvečati. Imam neporabljanih sedem tisočakov, nekaj pričakujem da bo kapnilo tudi dividend, ki jih bo potrebno reinvestirati, če bo rast delnic še naprej strma, pa bom morda aktivno razmišljal o prodaji katere od slovenskih delnic.
Vselej bom spremljal tudi dogajanja na tujih trgih in želel postatiti tako suveren, da si bom upal pretrgati popokovino do vzornika Toomasa ter samostojno začeti upravljati tudi tuj del portfelja. Pri tem se mi zelo ne mudi, sploh vedoč kako suveren v tretjem desetletju tovrstnega početja deluje lik vlagatelja estonjske medijske hiše Äripäev.
Česarkoli se bom lotil, pa bom ostal svojim osnovnim načelom: iskal bom zanimive vlagateljske zgodbe ter jih delil z vami na razumljiv, kdaj pa kdaj pa tudi na humoren način. Verjetno najbolj presenetljivo spoznanje prvega leta je zabavna plat vlaganja. Ne gre zgolj za željo po plemenitenju premoženja, dejavnost je prerasla v hobi.
Novembra lani sem gostil prvi dogodek, na katerem je postalo jasno, da tudi pri nas obstaja krog vlagateljev, ki bi se radi prestavili iz anonimnosti domačih foteljev in svoje poglede predstavili v družbi. Naslednja priložnost, da se v sproščenem ozračju podružite z drugimi vlagatelji in prisluhnete strokovnjakom, bo 23. maja, ko organiziram piknik vlagateljev. In tako naprej vsakega pol leta.
