REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Laži osamosvojitve (11): Slovenija ni postala država zaradi vojaške zmage, pač pa zaradi geopolitike in razpada SFRJ

Laži osamosvojitve (11): Slovenija ni postala država zaradi vojaške zmage, pač pa zaradi geopolitike in razpada SFRJRazpad Jugoslavije. Vir: Twitter

Trideseta obletnica »osamosvojitve Slovenije« mineva na običajen način: s prikazovanjem črno-belih slik in utrjevanjem mitov, ki jih vztrajno krepi tudi politični vrh države.

Kriza države pa se je začela že pred smrtjo Josipa Broza Tita, ki je bil edini nesporen voditelj vseh republik in tisti, ki je v času življenja ohranjal enotnost države.

Na prvo mesto pri uspešnosti slovenskega doseganja državnosti se zmeraj postavljajo mitološke prvine: zmaga orožja, spretnost teritorialcev, zvitost poveljnikov, ker druga stran menda ni vedela nič (seveda je vedela, toda predsedstvo SFRJ nikoli ni bilo za to, da vojski omogoči ukrepanje), priznanja tujih držav in predvsem - enotnost ljudstva.

Toda v svetu je veliko drugih primerov poskusov odcepitev enotnih narodov, ki so celo dosegli popolno oblast na svojem ozemlju, celo še bolj kot Slovenija leta 1991, ki pa niso bile uspešne in priznane kot države.

Kako je torej Slovenija, če je bila njena odcepitev celo mednarodnopravno sporna, postala uspešna, priznana država?

Tukaj lahko odgovorimo z opazko Gregorja Golobiča – zaradi izjemne sreče, pa tudi spretnosti in dejstva, da so njena lastna dejanja, skupaj s podobnimi dejanji ostalih republik SFRJ privedla do razpada države.

Kriza države pa se je začela že pred smrtjo Josipa Broza Tita, ki je bil edini nesporen voditelj vseh republik in tisti, ki je v času življenja ohranjal enotnost države.

V Sloveniji je kljub temu uveljavljeno prepričanje, da so odcepitve v svetu pogoste in uspešne in da je Slovenija izbrala običajno pot v državnost.

Od leta 1945 se je samo eni državi (če ne štejemo držav, ki so nastale v procesu dekolonizacije) posrečilo enostransko odcepiti in postati članica OZN navkljub odporu ostanka nekdanje države.

V resnici pa odcepitve seveda niso pogoste in ne uspešne, Slovenija pa je izbrala pot, ki je v Evropi veljala in še velja za delikventsko.

V Sloveniji uživajo simpatije tudi poskusi Katalonije in Škotske, da postaneta neodvisni državi.

Pri tem pa slovenski politiki pogosto spregledajo, da se obe o referendumih o neodvisnosti in morebitnem izstopu iz primeža matične države obvezno pogajata z matico in da tudi Evropska unija vztraja na stališču, da enostranskih odcepitev ne bo priznala.

Baski, ki so si z nasiljem prizadevali za odcepitev od Španije pa so se terorizmu medtem celo odpovedali.

Demonstracije v Kataloniji. Vir: You Tube
Protesti v Kataloniji. Vir: Posnetek zaslona, You Tube

V Kanadi je Vrhovno sodišče odločilo, da se mora pokrajina Quebec o izstopu iz države v primeru uspešnega referenduma dogovoriti.

In to seveda ne pomeni, da lahko sam odkorakaš od pogajalske mize.

Slovenija pa se je leta 1991 menda, kot danes trdi Tone Krkovič, namesto na pogajanja pripravljala na desetletno vojno.

Le zakaj, če so nasilne in enostranske odcepitve v svetu nekaj povsem običajnega, kot so prepričani slovenski osamosvojitelji?

Slovenski politiki pogosto spregledajo, da se Škotska in Katalonija o referendumih in morebitnem izstopu obvezno pogajata z matico in da tudi EU vztraja na stališču, da enostranskih odcepitev ne bo priznala.

Morda se zdi presenetljivo, pa vendar je res: od leta 1945 se je samo eni državi (če ne štejemo držav, ki so nastale v procesu dekolonizacije) posrečilo enostransko odcepiti in postati članica OZN navkljub odporu ostanka nekdanje države.

To je bil Bangladeš, nekdanji »Vzhodni Pakistan«, ki je po intervenciji pakistanske vojske in nato še po intervenciji indijske vojske v nekaj letih ob pomoči priznanj drugih držav postal samostojna država.

V tem primeru že pogled na zemljevid pokaže, da je imela oblast v Zahodnem Pakistanu zelo malo možnosti nadzora nad dogajanjem v fizično zelo oddaljenem in ločenem vzhodnem delu države.

Pa še v tem primeru so druge države dolgo časa čakale, predno so priznale novo državo in še to praviloma potem, ko se je z izgubo ozemlja sprijaznila druga polovica države.

Vse ostale odcepitve so bile neuspešne.

Vključno s primerom Kosova, ki se je prav tako odcepilo po »slovenskem modelu« in je samo deloma uspešen primer enostranske odcepitve.

Bolj kot barikade teritorialcev in spretnost slovenskih diplomatov je bilo zato pomembno dejstvo, da je Sovjetska zveza razpadla in da tudi Slovenija več ni potrebovala zaščite SFRJ.

Istočasno pa je tudi zaradi enostranske in nasilne odcepitve Slovenije to popeljalo SFRJ v krvav razpad države.

Bolj kot barikade teritorialcev in spretnost slovenskih diplomatov je bilo zato pomembno dejstvo, da je SZ razpadla in da tudi Slovenija več ni potrebovala zaščite SFRJ.

Slovenski veljaki, ki ob 30. obletnici razglasitve neodvisnosti Slovenije postavljajo spomenike vojakom in policistom bi naredili pravo potezo, če bi se s primernim spomenikom za samostojno državo zahvalili tudi najpomembnejšim za to dejstvo.

To pa so, poleg prebivalcev (in ne državljanov) Slovenije tudi ostale republike SFRJ – Hrvaška, BiH, Srbija, Črna gora in Makedonija, ki so sprejele podobne korake in predvsem niso aktivno nasprotovale enostranski odcepitvi Slovenije, pa čeprav je bila nasilna in so slovenski teritorialci in policisti brezobzirno pobijali tudi njihove državljane.

Obenem so slovenski politiki orožje še preprodajali ostalim državam, zapletenim v vojne in ob tem mastno služili, hkrati pa kršili embargo na prodaje orožja, ki ga je uvedel Varnostni svet OZN.

Slovenija je tako takoj po nastanku že kršila mednarodno pravo.

Zato so Janez Janša in njegovi sodelavci lahko tudi mirno švercali in preprodajali orožje - vse preiskave so bile naposled ustavljene, saj bi na sodnih procesih lahko Janša Slovenijo razkril kot kršiteljico.

Z izbiro nasilja, ki so ga izbrali predvsem Janša, Pučnik, Krkovič in podobni »osamosvojitelji« se Slovenija ni ločila od Balkana, pač pa je potrdila, da je neločljiv del Balkana.

In zato imamo s predsednikom vlade, ki je prišel na oblast z nasiljem in s preprodajami orožja težave še danes.

Nasilna pot v neodvisnost je zaznamovala začetek nastanka Slovenije, vplivala na nastanek in klavrno usodo izbrisanih in njeno prihodnost.

Z izbiro nasilja, ki so ga izbrali predvsem Janša, Pučnik, Krkovič in podobni »osamosvojitelji« se Slovenija ni ločila od Balkana, pač pa je potrdila, da je neločljiv del Balkana.

Tank v Radgoni
Tank v Radgoni. Vir: Twitter

Razpadi držav so namreč mednarodnopolitično neproblematični.

Slovenija bi se za samostojno državo morala zahvaliti predvsem Hrvaški, BiH, Srbiji, Črni gori in Makedoniji, ki so sprejele podobne korake in predvsem niso aktivno nasprotovale enostranski odcepitvi Slovenije, pa čeprav je bila nasilna in so slovenski teritorialci in policisti brezobzirno pobijali tudi njihove državljane.

Kjer več ni samo ene države »matice«, druge države hitreje priznajo novo stanje.

In zato so Slovenijo in druge države nastale na pogorišču nekdanje SFRJ hitro priznale članice tedanje Evropske skupnosti (ES), sosede in druge države. 

V Jugoslaviji je prišlo do nedogovorjenega, v primeru Sovjetske zveze in Čehoslovaške pa do dogovorjenega razpada.

In prav zato je bilo za slovensko osamosvojitev zelo pomembno, da se je proces razpada SFRJ po osamosvojitvi Slovenije nadaljeval tudi z drugimi republikami SFRJ.

Badinterjeva komisija se na primer sploh ni spuščala v analizo »pravice do samoodločbe«, čeprav jo slovenski politiki in pravniki navajajo na vsakem koraku.

Raje je ugotovila preprosto dejstvo, da je država razpadla in uporabila načelo, ki ga je priznavalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu že v razsodbi o meji med Malijem in Zgornjo Volto iz leta 1986, po katerem je v primeru razpada držav notranje meje posameznih enot potrebno upoštevati kot nove meddržavne meje.

Zato je nastala in bila priznana Slovenija.

Pokanje pušk, enotnost naroda, odločnost politikov, njihovo modro vodenje in poveljevanje - vse to so bili samo scenski elementi, ki jim sedaj državni hagiografi, kot nekoč zgodovinarji, ki so opisovali življenje svetnikov, dajejo mitske in skoraj že božanske razsežnosti.

Prava resnica je bolj peprosta: razlogi za nastanek slovenske države so v geopolitičnih spremembah in ravnanju ostalih delov SFRJ.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek