Šest članov sodnega sveta je glasovalo proti imenovanju, za so bili štirje (eden je bil odsoten). Po besedah poznavalcev se zelo redko zgodi, da bi bil kateri od kandidatov za položaj predsednika ali podpredsednika katerega od sodišč zavrnjen. Po zanesljivih informacijah iz mariborskega okrožnega sodišča je zavrnjeni sodnik razvpiti Janez Žirovnik, za katerega je bila ta odločitev prava zaušnica.
Žirovnik je med drugim znan po tem, da je bil operativec politične policije SDV v času komunizma, nato pa je bil postavljen celo za namestnika direktorja Sove. Kot uslužbenec SDV je v osemdesetih letih tajno zasledoval in opazoval ljudi. Si predstavljate, da bi nekdanji agent Stasija postal namestnik direktorja nemške obveščevalne službe BND? Še več, si predstavljate, da bi nekdanji operativec Stasija lahko v Nemčiji opravljal funkcijo sodnika?
Omenjeni sodnik je podpisoval odredbe za prisluhe nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, zoper katerega so kazenski postopki nato padali na sodišču. Vrhovno sodišče je v eni od zadev razveljavilo obsodbo zoper Kanglerja, saj je bila slednjemu kršena pravica do obrambe. Kangler se je namreč kot poslanec in član komisije državnega zbora za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami večkrat soočil tudi z Žirovnikom, ki je bil tedaj namestnik direktorja Sove.
Zaradi teh sporov Žirovnik ni mogel dajati videza nepristranskosti pri odrejanju prisluhov Kanglerju. S tem, ko nižja sodišča niso upoštevala tega konflikta interesov, pa so po ugotovitvah vrhovnega sodišča kršila njegovo pravico do obrambe.
A to ni vse. Sodni svet se je o ravnanju Žirovnika že izrekel v primeru, ko se je ta decembra 2018 pojavil v volilnem štabu ob volilni zmagi sedanjega mariborskega župana Saša Arsenoviča. Njegov tekmec za župana je bil prav Kangler. Zadevo je obravnavala komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu in ugotovila, da je sodnik s tem ravnal v nasprotju z načeloma kodeksa sodniške etike, ki govorita o nepristranskosti in nezdružljivosti.
Po vsem skupaj prava novica ne bi smela biti, da je sodni svet zdaj zavrnil Žirovnikovo imenovanje na mesto podpredsednika okrožnega sodišča v Mariboru, pač pa, kako je sploh mogoče, da so štirje člani glasovali njemu v prid. In kako je mogoče, da je ta sodnik trenutno vodja pravdnega oddelka na tem sodišču (iz kazenskega področja je šel na pravdno). Zanimivo bo prebrati obrazložitev sodnega sveta: kaj je večino članov vodilo k zavrnitvi.