Vodilni newyorški delniški indeksi so zadnji teden po zaslugi ugodne ameriške oktobrske inflacije pridobili okrog dva odstotka, vseevropski Stoxx 600 pa 2,4 odstotka. Kot piše Bloomberg, so vlagatelji prepričani o ugodnem scenariju, da bo torej ameriško gospodarstvo ušlo recesiji oziroma doživelo mehak pristanek. Delnice srednje velikih podjetij (vključene v indeks Russell 2000) so v primerjavi s širšim trgom doživele največjo rast po februarju 2022, skladi tveganih obveznic pa (po mesecih odlivov) spet opazne prilive. Tudi sloviti ETF-sklad Ark, ki ga upravlja Cathie Wood in je lani doživel polom, se opazno pobira, v zadnjem tednu se je njegova vrednost povzpela za 11 odstotkov

Tudi okrog triodstotna inflacija bo v redu
Ima optimizem trdne temelje? "Vse bolj so na nakupni strani opazni tisti, ki so po treh negativnih mesecih pričakovali nadaljnje drsenje delniških trgov, zdaj pa, ko se je obrnilo navzgor, ne bi radi zamudili rasti. Opogumlja jih tudi boljša makroekonomska slika. Inflacija se – tudi zaradi ugodnih gibanj na naftnih trgih – znižuje. Resda še ni pri ciljnih dveh odstotkih, a če bo v ZDA in v območju evra pri okrog treh odstotkih, bo tudi to dovolj, da centralne banke ne bodo prisiljene v dodatne restriktivne ukrepe. Zdaj se že bolj pogovarjamo o tem, kdaj bosta Fed in ECB začela zniževati obrestne mere," je za MMC dogajanje komentiral Tomislav Apollonio (Nova KBM).

Kako močno bodo centralne banke zniževale obresti?
Dogajanje na terminskih trgih napoveduje, da bo Evropska centralna banka prihodnje leto obrestne mere znižala za 100 bazičnih točk, pri švicarski banki UBS pa so zapisali, da bi Fed obresti (ki jih je med marcem 2022 in julijem 2023 zvišal enajstkrat zapored, na 5,50 odstotka) lahko spustil 275 točk nižje, kar je štirikrat več od pričakovanj tržnih udeležencev. Apollonio: "Pričakujem, da bomo na prvo znižanje obresti čakali malo dlje, razen če se gospodarstva res ne bodo drastično ohladila. Skratka, vlagatelji trenutno pozdravljajo manj negotove makroekonomske razmere, zato so delniške naložbe spet privlačne, je pa še vedno opazen strah pred zaostrovanjem geopolitičnih napetosti."

Rast ob koncu leta je pogosta, a vrednotenja so že zdaj visoka
Za delniške trge je spodbudno tudi to, da se zahtevane donosnosti obveznic opazno znižujejo. Pri ameriški desetletni obveznici je bila še oktobra nad petimi odstotki (največ v zadnjih 16 letih), zdaj pa znaša 4,43 odstotka. Ali se torej renesansa na Wall Streetu lahko nadaljuje? November in december sta na borzah tradicionalno ugodna meseca, po podatkih od leta 1950 gre za drugi in tretji najdonosnejši mesec v letu (z donosom nekaj manj kot 1,5 odstotka), a na drugi strani so vrednotenja še vedno zelo visoka. Trenutno se z delnicami v indeksu S & P 500 trguje pri skoraj 19-kratniku načrtovanega dobička (za naslednjih 12 mesecev), kar je precej nad dolgoletnim povprečjem 15,6.

LJSE: Zmeren optimizem ob ugodnih objavah
Na Ljubljanski borzi so najpomembnejša podjetja medtem sporočila rezultate poslovanja v prvih devetih mesecih letos. "Rezultati so v skladu z napovedmi ali celo boljši. Podjetja poudarjajo, da bodo dosegla letošnje načrte, tako da na Ljubljanski borzi vlada zmeren optimizem. Indeks SBITOP je v novembru pridobil 3,7 odstotka. Vlagatelji tudi pričakujejo, da bi lahko prihodnje leto na skupščinah Telekoma in Cinkarne izglasovali izplačilo dividende iz predlanskega dobička," meni Apollonio. Krkin čisti dobiček je bil nižji za 22 odstotkov, znašal je 235,6 milijona evrov. "Glede na gibanje rublja je bilo pričakovati izpad v finančnem delu, a ključno je, da bo dosežen celoleten dobiček."