Uveljavitev v naslednjem letu

Zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi bil pripravljen, podrobnosti še niso znane

Žiga Kariž
12. 5. 2023, 19.02
Posodobljeno: 12. 5. 2023, 19.03
Deli članek:

Minister Simon Maljevac je včeraj predstavil nadaljnje aktivnosti, ki naj bi pripeljale do težko pričakovanega zakona o dolgotrajni oskrbi.

Sašo Švigelj
Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost

Vlada Janeza Janše je v času svojega mandata že sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je predpisoval, kako naj bi se to izjemno pomembno področje uredilo. A zakon je bil po mnenju stroke preohlapen, docela nedorečen pri zagotavljanju sredstev, določene določbe so bile praktično neizvedljive, takratni vladi so očitali tudi neupoštevanje pripomb strokovne javnosti in civilne družbe. Izvajanje zakona je zadržala uspešna referendumska pobuda, nova vlada pa je obljubila prenovo zakona in njegovo uveljavitev v naslednjem letu. Na ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP) so tako včeraj predstavili osnovna izhodišča popravljenega oziroma novega zakona, danes pa naj bi predlog zakona že obravnaval Ekonomsko-socialni svet.

Z zakonom se mudi

Kot pravijo na MSP, prinašajo rešitve iz novooblikovanega predloga zakona odgovore na ključne izzive s področij dolgoživosti družbe, dostopnosti storitev in vzdržnosti javnega financiranja.

shutterstock
Z zakonom se bo več pozornosti namenilo pomoči in oskrbi na domu.

»Ta zakon je najpomembnejša prelomnica na področju socialnega varstva v zadnjih tridesetih letih,« poudarja minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki trdi, da so predlog oblikovali tako, »da sta v jedru vsake rešitve uporabnik in njegova neposredna dobrobit«. S sprejemanjem zakona smo v Sloveniji že v zaostanku. Delež starejših od 65 let se je namreč od leta 2010 do 2019 povečal s 16,5 na skoraj 20 odstotkov, demografske projekcije pa kažejo, da bo leta 2030 starejših od 65 let že skoraj četrtina prebivalstva. Vztrajno se povečuje tudi število starejših od 85 let: v zadnjem desetletju se je povečalo za 72 odstotkov, do leta 2030 naj bi starejši od 85 let predstavljali že 3,3 odstotka prebivalstva. Ob sami predstavitvi izhodišč smo sicer izvedeli bolj malo podrobnosti.

Financiranje še nejasno

Minister poudarja, da se na področju financiranja storitev dolgotrajne oskrbe spopadamo predvsem s težavo prenizkih namenskih javnih izdatkov glede na povprečje EU: »Če je evropsko povprečje zasidrano pri 1,3 odstotka BDP, v Sloveniji dosegamo pičlega 0,9 odstotka, in to kliče po spremembi. Primanjkljaja se v vladi dobro zavedamo, zato smo pripravili podrobne izračune za stabilno javno financiranje storitev dolgotrajne oskrbe, ki jih bo jasno določil prihajajoči zakon. Res pa je, da bodo za podrobno določitev sistema javnega financiranja ključni tudi strokovni posveti na vladni in medresorski ravni, ki pridejo na urnik prihodnji teden. Na mizi je nekaj modelov, sprejeli bomo tistega, ki bo za prebivalke in prebivalce ter uporabnice in uporabnike storitev najugodnejši.« Tako včeraj še nismo izvedeli, ali nas čaka nov prispevek in kako bo zastavljen.

Shutterstock
O tem, kako bomo financirali dolgotrajno oskrbo, še ni podrobnih informacij.

Nad kadrovsko stisko z interventnim zakonom

Drugo veliko vprašanje, ki ga bo moral nasloviti zakon, je pomanjkanje kadrov, s katerim se srečujejo na področju dolgotrajne oskrbe. Po analizah ministrstva naj bi do leta 2030 samo na področju institucionalizirane socialne oskrbe potrebovali kar deset tisoč oseb. To je ob dejstvu, da v Sloveniji že več let močno primanjkuje zdravstvenega in socialnega kadra za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, velik izziv. S to težavo se sicer spoprijemajo vse evropske države, vendar imamo v Sloveniji za izvajanje teh storitev zaposlenih bistveno manj ljudi od evropskega povprečja. Leta 2015 je storitve dolgotrajne oskrbe v Sloveniji izvajalo 2,7 zaposlenega na sto uporabnikov, na evropski ravni 3,8 zaposlenega na sto uporabnikov. »Iščemo rešitve predvsem v prenovi kadrovskih normativov, tako za zaposlovanje medicinskih sester kot negovalnega kadra in socialnih oskrbovalk,« pojasnjuje minister Maljevac. Pomembna rešitev na kadrovskem področju bo zato vzporedni interventni zakon, ki ga pripravlja ministrstvo in bo na poslanskih klopeh v prihodnjih mesecih.

Enotne vstopne točke

Med predlaganimi novostmi je minister izpostavil mrežo enotnih vstopnih točk, kjer bodo pod okriljem centrov za socialno delo strokovni timi individualno in strokovno obravnavali posameznice in posameznike ter določili najprimernejši način oskrbe. Predlog zakona naj bi po ministrovih besedah odpiral tudi nove priložnosti za oskrbo v skupnosti, spodbujal storitev pomoči na domu in druge storitve, s pomočjo katerih bi uporabniki in uporabnice lahko globoko v starost podaljšali bivanje v domačem in znanem okolju. Krepila naj bi se tudi javna mreža socialnovarstvenih ustanov, ki izvajajo nujne institucionalne storitve.

Profimedia
Okrepili naj bi tudi javno institucionalno oskrbo.

Nova časovnica

Po zasedanju Ekonomsko-socialnega sveta bo pristojno ministrstvo oblikovalo svoj končni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, o katerem bo razpravljala vlada na redni seji. Predvidena parlamentarna obravnava naj bi se odvila še pred poletjem, z javno razpravo, zasedanjem pristojnega delovnega telesa in sprejetjem zakona pa jeseni. Na tak način naj bi ministrstvo zagotovilo začetek izvajanja zakona s 1. januarjem 2024.