Skupina študentov Fakultete za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani je ob sodelovanju članov Astronomske skupine pripravila pregled najzanimivejših astronomskih pojavov, ki jih bomo lahko spremljali v letu 2024.

Kot so pojasnili, Sončevi mrki letos iz naših krajev ne bodo vidni, najbolj atraktiven Sončev mrk pa bo 8. aprila viden v Severni Ameriki. "Popolna faza mrka bo prečkala severni del ameriške celine, od Mehike do kanadskega Labradorja. Najdlje bo popolnost trajala v Mehiki, kjer bo Luna zakrila Sončevo ploskvico 4 minute in 28 sekund," so pojasnili na FMF-ju.

Iz Slovenije bomo lahko 18. septembra opazovali delni Lunin mrk, ki pa ne bo izrazit, saj bo Luna potovala pretežno skozi Zemljino polsenco, zakrit pa bo samo manjši del Lune.

Še višja verjetnost pojava polarnega sija

Sorodna novica Nebo nad Slovenijo zasijalo v rdečih in rožnatih odtenkih severnega sija

Zanimivejše bo opazovanje polarnega sija, na naši zemljepisni širini zelo redkega pojava, ki je bil iz Slovenije viden že novembra lani. "Sonce bo v letu 2024 doseglo najdejavnejši del svojega enajstletnega cikla, zato bo verjetnost pojava polarnega sija višja. Polarni siji so pri nas vidni za največ nekaj ur, nizko nad severnim obzorjem," so sporočili iz fakultete.

Kot so pojasnili, so polarni siji izrazita zavesa svetlobe, skoraj nezaznavne barve, ki pa jo lahko lepo vidimo na fotografijah. "Zaradi povečane Sončeve aktivnosti bo predvidoma na Soncu vidnih več temnejših območjih, ki jim pravimo Sončeve pege. To so hladnejša območja na površju Sonca," so dodali in poudarili, da je za varno opazovanje Sonca je potrebna uporaba posebnih filtrov. Opazovanje brez filtra namreč lahko povzroči trajne poškodbe oči.

S prostim očesom bosta verjetno vidna dva zanimiva kometa

V notranje predele Osončja bo letos vstopil komet 12P/Pons-Brooks, kar se zgodi vsakih 71 let. "Zanj so značilni nenadni izbruhi svetlosti, ki se zgodijo vsakič, ko se začne približevati Soncu. V preteklem letu mu je svetlost poskočila najprej za 100-krat, potem pa še za 15-krat. Trenutna napoved kaže, da bo konec marca in v začetku aprila na meji vidnosti s prostim očesom. Če se mu bo sij še povečal, pa bo komet lepo viden s prostim očesom v večerni zarji," napovedujejo na FMF-ju.

V preteklem letu je bil odkrit komet C/2023 A3 (Tsuchinshan-ATLAS), ki bo konec septembra
najbližje Soncu, v ugodni legi za opazovanje pa bo v začetku oktobra, so v sporočilu za javnost zapisali na FMF-ju. Po napovedih astronomov bi bil lahko takrat tudi ta komet viden s prostim očesom, a bodo natančnejše napovedi znane šele, ko se bo komet približal Soncu in razvil rep.

Sredi avgusta ponoči okoli 80 utrinkov na uro

Med meteorskimi roji bodo izrazitejši predvsem Perzeidi s presežkom dejavnosti med 12. in 13. avgustom kmalu po polnoči, potem ko bo zašla Luna. Takrat lahko pričakujemo približno 80 utrinkov na uro.

Manj sreče bomo v letu 2024 imeli z drugimi meteorskimi roji, posebej oktobrskimi Orionidi, novembrskimi Leonidi in decembrskimi Geminidi. Kot pojasnjujejo na fakulteti, bo nebo takrat namreč razsvetljevala polna ali skoraj polna luna, ki občutno poslabša razmere za opazovanje utrinkov.

Konjunkcija Jupitra in Marsa

Med zanimivejše astronomske dogodke so študentje FMF-ja umestili tudi konjunkcijo Jupitra in Marsa, ki bo 15. avgusta. Kot pojasnjujejo, bosta planeta takrat navidezno tesno skupaj na nebu – manj kot pol stopinje narazen drug od drugega –, s prostim očesom pa ju bomo lahko videli visoko nad vzhodnim obzorjem. Konjunkcija je namreč pojav, ko se zaradi gibanja planetov po nočnem nebu včasih zgodi, da so planeti navidezno znajdejo tesno skupaj.

Študentje FMF-ja so ob tem spomnili, da se ob menjavi letnih časov že 15. leto zapored odpirajo vrata Astronomskega observatorija fakultete. "Ob dnevih odprtih vrat nudimo poleg obiska observatorija in predavanj članov Astronomske skupine vodeno opazovanje nočnega neba. Mesečni program za najbolj vedoželjne predstavljajo Večeri na observatoriju, kjer poljudno predavanje sooblikujemo z opazovalno delavnico," so spomnili.