Krog ob slovenski meji, 5. del

Običajno prespimo v hotelih, večerjamo v hotelu ali v eni od gostiln oziroma restavracij v bližini hotela. V Podpreski, kjer smo prespali v počitniški hiši Ostrnica, ni gostilne ali restavracije. Zvečer nam je šofer Marijan, ki nas spremlja s kombijem, pripravil odlično pojedino na žaru. Tudi zajtrk smo si pripravili sami. Za etapo do Metlike je Milan pripravil tri različne poti. Po pogovoru z domačini smo izbrali različico skozi Medvedjek in Borovec pri Kočevski reki. Druga različica je bila skozi Čabar in po desnem bregu Kolpe po Hrvaški, tretja pa skozi Gotenico in Kočevsko Reko.

Dva kilometra do Drage in nato še nekaj kilometrov v smeri Medvedjeka smo imeli asfalt, kmalu pa nas je pričakala makadamska cesta skozi kočevske gozdove. Že drugi dan smo kolesarili po deželi medvedov, na kar spominjajo tudi imena krajev (Medvedjek) in figura medveda v grbu Občine Loški Potok. Prvi vzpon do najvišje točke etape tistega dne – 1087 m n. m. – je bil dolg deset kilometrov. Nato se je pot prevesila po lepi makadamski cesti navzdol skozi vasi Borovec pri Kočevski Reki ter Gornja in Dolnja Briga. Prečkali smo glavno cesto iz Kočevja proti Brodu na Kolpi in nadaljevali skozi Gorenji, Srednji in Dolenji Potok proti Dolenji Žagi ob reki Kolpi.

Ob Kolpi smo kolesarili tik ob meji do kraja Dol, kjer nas je čakal kombi z malico, nekateri pa so si na bližnji ekološki kmetiji Konda privoščili še sladoled iz ovčjega mleka. V Prelesju smo se začeli vzpenjati po drugem 10-kilometrskem klancu tisti dan skozi Stari Trg. Sledil je spust v Dobliče in skozi Kanižarico do Črnomlja.

Nadaljevali smo po lokalni cesti po čudoviti Beli krajini, mimo koruznih in ajdovih polj proti naselju Griblje, ki je od Črnomlja oddaljeno devet kilometrov. V kampu Podzemelj ob Kolpi smo imeli krajši postanek, nato pa smo nadaljevali skozi naselje Podzemelj, ki leži pod razglednim hribom Kučar, ki je bil poseljen že v prazgodovinski dobi. V Podzemlju je srednjeveška cerkev sv. Martina, ki jo je opisal že Janez Vajkard Valvasor. V tistem času se je tudi kraj imenoval Sveti Martin.

Pot smo nadaljevali po asfaltni cesti skozi Grm pri Podzemlju. Med naseljema Grm in Primostek se na desni strani z glavne ceste vidi transportno letalo DC-3 iz obdobja druge svetovne vojne, ki so ga leta 1984 prepeljali na to lokacijo. Letalo je postavljeno v spomin na partizanska letališča v času NOB ter kot spomin na zavezniško pomoč Angležev, Rusov in Američanov, katerih letala so pristajala na belokranjskem letališču Otok. Naš cilj tisti dan je bil v Metliki. Za večerjo smo naročili odojka, ki so ga pripeljali v hotel, kjer so poskrbeli za pogrinjek in pijačo.