Geert Wilders. Foto: Reuters
Geert Wilders. Foto: Reuters

PVV je po podatkih agencije za javnomnenjske raziskave Ipsos osvojil 35 sedežev v parlamentu, koalicija Timmermansa pa naj bi si jih zagotovila 26.

Desnosredinska Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) naj bi osvojila 23 sedežev, stranka Nova družbena pogodba (NSC) pa 20, poročajo nizozemski mediji.

Nizozemska bo tako po 13 letih dobila novega predsednika vlade. Po preštetju vseh glasov pa se bodo začela pogajanja za oblikovanje koalicije.

V volilni kampanji so bili v ospredju življenjska draginja, stanovanjska kriza, okolje in priseljevanje, ki je bilo vzrok tudi za padec vlade Marka Rutteja. V igri je bilo tudi vprašanje, ali so volivci v eni najrazvitejših evropskih držav pripravljeni še naprej financirati podnebne politike, kot je drago uvajanje vetrnih elektrarn na morju.

Tokratne volitve so veljale za zelo nepredvidljive, saj je o tem, katere od 26 strank bodo zasedle skupno 150 sedežev v parlamentu, odločal precejšen delež neodločenih volivcev.

Stranka, ki osvoji največ sedežev, tradicionalno prevzame vodilno vlogo v pogajanjih in zagotovi predsednika vlade, vendar tudi to po nizozemskem sistemu ni zagotovljeno.

Če bo večino glasov dejansko osvojil Wilders, bi lahko Nizozemska dobila trdo desno koalicijo z močno protipriseljensko usmeritvijo, čeprav si je Wilders prizadeval omiliti svojo podobo v upanju na vstop v vlado.

"Zdaj je bilo dovolj. Nizozemska tega ne more več prenašati. Zdaj moramo najprej pomisliti na svoje ljudi. Meje so zaprte. Nič prosilcev za azil," je dejal Wilders v televizijski debati v torek pozno zvečer.

"Mislim, da nihče ne verjame, da bi bil Wilders premier za vse. Njegovo bistvo je zapiranje meja in izključevanje skupin, za katere meni, da ne spadajo na Nizozemsko," je odgovorila Ruttejeva naslednica na čelu stranke, pravosodna ministrica nekdanja begunka iz Turčije, Dilan Yesilgoz, ki je sicer tudi stroga do priseljevanja.

Veliko nizozemskih volivcev je bilo do zadnjega neodločenih, komu bodo namenili svoj glas. Foto: Reuters
Veliko nizozemskih volivcev je bilo do zadnjega neodločenih, komu bodo namenili svoj glas. Foto: Reuters

Zanimanje tudi v drugih državah

Ker je Nizozemska ustanovna članica EU-ja, Rutte pa je zelo viden akter na vrhu EU-ja, tudi drugi voditelji pozorno spremljajo izid. Stranke na desnici so predlagale, da bi si prizadevale za izjeme od pravil Unije na področju kmetijstva in priseljevanja, trdna desna koalicija pa bi lahko tudi omilila načrte za zmanjšanje živinoreje in uporabe gnojil, čemur kmetje močno nasprotujejo.

Bolj sredinska koalicija bi verjetno nadaljevala gradnjo obnovljivih virov energije, zlasti vetrnih elektrarn v Severnem morju, sledila načrtom za zmanjšanje živinoreje in povečala socialno porabo, vključno z zvišanjem minimalne plače.

Rutte bo ostal v vlogi začasnega premierja, dokler ne bo imenovana nova vlada, verjetno v prvi polovici leta 2024.

Javnomnenjske raziskave niso napovedovale jasnega zmagovalca.

Pri vrhu je še Nova družbena pogodba, stranka, ki jo je priljubljeni pravnik Pieter Omtzigt ustanovil po razhodu s krščanskimi demokrati, v zadnjih anketah pa nekoliko zaostaja za omenjeno trojico.

Za mesta v 150-članskem spodnjem domu parlamenta se je sicer potegovalo kar 26 strank, tudi Gibanje kmetov in državljanov, ki je nastalo leta 2019 po protestih kmetov proti vladnim okoljskim ukrepom. Čez prag naj bi uspelo priti sedemnajstim strankam, relativna zmagovalka pa bo morala sestaviti koalicijsko vlado, to pa lahko traja zelo dolgo. Po zadnjih volitvah leta 2021 je premier Rutte svoj četrti, zadnji kabinet sestavljal rekordnih 299 dni, je poročala Mojca Širok.

Znani so prvi izidi volitev. Foto: Reuters
Znani so prvi izidi volitev. Foto: Reuters