Če kam, potem bi morali podjetja in posamezniki s prebojnimi idejami iz Slovenije resno pogledovati proti avstrijski Koroški. In če kdaj, potem bi morali to storiti zdaj. Zakaj? In kako sploh začeti?
Ste vedeli, da je avstrijska Koroška ena najpomembnejših vročih točk za proizvodnjo mikročipov daleč naokoli. Na to industrijo se lepijo vse panoge, povezane s tehnologijo. Na avstrijskem Koroškem je sklenjen cel krog – od raziskav in razvoja do prodaje.
Na voljo so priložnosti za bistveno hitrejši razvoj idej, izdelkov in storitev, tudi za zagonska podjetja. Priložnosti za prodor na večje trge, partnerstva v raziskavah, pa tudi za zaposlitev je s kratkim skokom čez nekdanjo mejo res veliko. Posebno velike so te možnosti na področju mikroelektronike, informacijskih tehnologij, robotike in elektronskih sistemov.
Primož Sevčnikar razmišlja o izpostavi na avstrijskem Koroškem
Podjetju TROIA iz Slovenj Gradca nastop na tujih trgih sicer ni tuj, saj naj bi letos z izvozom ustvarili že 60 odstotkov vseh prihodkov. Njihove programske rešitve za obvladovanje in vzdrževanje premoženja, namenjene podjetjem, ki upravljajo obsežne infrastrukture, poznajo na trgih od Balitka do Grčije. Kot pravi direktor Primož Sevčnikar, sedaj intenzivno razmišljajo o odprtju izpostave na avstrijskem Koroškem.
Prvi razlog je sama bližina, drugi pa želja po partnerstvu z razvojnimi inštituti, kot je celovški KI4LIFE Fraunhofer Austria. Tam namreč opravljajo napredne raziskave na področjih obogatene resničnosti, vizualizacije in upravljanja velikih podatkovnih zbirk, ki Sevčnikarja še posebej Zanimajo. Kot pravi, verjame, da bi tako lažje samostojno prodrli na avstrijski in nemški trg.
Sevčnikar se je že udeležil ene izmed številnih konferenc v Celovcu, na katerih predstavljajo možnosti za slovenske podjetnike. »Takšna srečanja niso le izvrstna priložnost za pridobivanje informacij,« pravi Jernej Dvoršak, Slovenec, ki v Celovcu dela za Koroško agencijo za spodbujanje investicij BABEG. »So nujna za vzpostavljanje stikov, brez katerih se podjetja težko povezujejo in širijo.«
Ključne so povezave s pravimi ljudmi
Ne glede na to, ali je podjetje že uveljavljeno ali je pravkar začelo delovati oziroma gre le za posameznika z dobro idejo, je po Dvoršakovem mnenju bistveno, da se vzpostavijo kakovostni stiki v tujini. Ti so v pomoč pri urejanju administrativnih zadev, iskanju strank in povezovanju v partnerstva. »To so lahko dobro povezani posamezniki, podjetniki z uspešno zgodbo in široko mrežo poznanstev ali organizacije, katerih namen je povezovanje idej, projektov in podjetij,« povzame Dvoršak. »In toplo priporočam, da mreženje poteka v živo.«
Priložnosti za strateška in razvojna partnerstva je res veliko
Podjetnikom z dobro idejo so na voljo razvojna partnerstva. Takšno je denimo sodelovanje s Silicon Austria Labs iz Beljaka, ki lahko razvojni projekt sofinancira do 50 odstotkov njegove vrednosti.
Vključite se lahko tudi v program inkubatorja Build!, ki vam pri uresničitvi ideje pomaga z najrazličnejšimi spodbudami, tudi finančno podporo, mreženjem in svetovanjem. Kar 80 odstotkov zagonskih podjetij, ki jih Build! vzame pod svoje okrilje, uspe. Povezovanje z drugimi podjetji in raziskovalnimi institucijami je nato samo po sebi umevno.
Velik potencial panožnih grozdov
Podjetnikom, ki imajo že razvito idejo in si želijo strateških partnerstev, lahko na avstrijskem Koroškem pomagajo številne organizacije. Poleg Slovenske gospodarske zveze, ki je lahko prva vstopna točka za spletanje poslovne mreže, izjemne priložnosti ponujajo panožni grozdi.
Zelo močan je na primer Silicon Alps Cluster, ki združuje razvojne in proizvodne partnerje na področju tehnologije in inovacij. Podobno se na področju interneta in programske opreme dogaja v grozdu Software Internet Cluster. Močna sta tudi grozda proizvajalcev plastike (Plastic Cluster) in zelenih tehnologij (Green Tech Cluster). Cilj vseh je povečati konkurenčnost in inovacijsko uspešnost partnerjev.
Dobrodošli na avstrijskem Koroškem!
Lep primer medsebojnega povezovanja je sodelovanje podjetij in raziskovalnih institucij v tehnološkem parku Lakeside, v katerem delajo tudi Slovenci. Tu na široko odpirajo vrata, da se ideje lahko prosto pretakajo.
»Na neki način podjetniki iz Slovenije in drugih držav prispevajo k svetovljanskosti, ki je v podjetništvu vedno dobrodošla. Zanesljivost in znanje slovenskih podjetnikov sta tukaj izjemno cenjeni dobrini,« pravi Dvoršak, ki je velik poznavalec podjetniške scene na avstrijskem Koroškem.
Temu pritrjuje tudi Simon Pöpperl, predstavnik deželne vlade: »S tem, ko k sebi vabimo Slovence. želimo pokazati, da meja ni, da lahko slovenska podjetja s koroškimi sodelujejo tako, kot sodelujejo med seboj v Sloveniji.«
Podjetnik, lačen stikov, s pomočjo katerih se odpirajo vrata do strank, razvoja in priložnosti, je praviloma uspešen. Zato se splača razgledati, se udeležiti konferenc, ki jih organizirajo slovenske podjetniške organizacije v sodelovanju z avstrijskimi, in spoznati podjetniško okolje onkraj meje ter poiskati svoje mesto v njem. Za dobre ideje in kakovostna sodelovanja se vselej najde prosto mesto.
