Katarina Stegnar v nadaljevanki Trigrad. Za najboljšo igralko v dramski seriji so poleg nje nominirane še Vedrana Božinović, Anica Dobra, Jovana Gavrilović, Milica Janevski in Jovana Stojiljković. Foto: RTV Slovenija/Adrijan Pregelj
Katarina Stegnar v nadaljevanki Trigrad. Za najboljšo igralko v dramski seriji so poleg nje nominirane še Vedrana Božinović, Anica Dobra, Jovana Gavrilović, Milica Janevski in Jovana Stojiljković. Foto: RTV Slovenija/Adrijan Pregelj
Sorodna novica Nova serija Sonje Prosenc: "Trigrad je zelo slovenski, pokaže nas z našo temno platjo vred"

Strokovna žirija, ki jo sestavlja več kot 450 filmskih profesionalcev iz regije, je sestavila letošnji izbor najboljših dramskih in komičnih serij: v 14 kategorijah se za srca Sarajeva poteguje 19 nadaljevank. Oba slovenska aduta, Inhumanum in Trigrad, sta nominirana v najprestižnejši kategoriji, torej za najboljšo dramsko serijo.

V boju za naziv najboljše serije je še pet srbskih dram (Bunar, Klan 2 & 3, Pad, Vera in Zlatni dečko) ter ena iz Bosne in Hercegovine (Kotlina).

Trigrad je nominiran še v večini igralskih kategorij: za najboljšo igralko (Katarina Stegnar) in najboljšega igralca (Marko Mandić), za igralko v epizodni vlogi (Suzana Krevh) ter za vzhajajočo zvezdo (še enkrat Suzana Krevh), pa tudi za najboljši scenarij (Gregor Fon, Nina Zupančić, Sonja Prosenc) in režijo (Sonja Prosenc) posamezne epizode; v obeh primerih je nominirana prva epizoda.

Sorodna novica Igor Zupe: "Glavno vodilo je bilo: iz umora ne delamo pornografije, ne brskamo po ranah"

Največja slovenska festivalska uspešnica
Trigrad
, mistična drama z elementi trilerja v režiji Sonje Prosenc, je nastal v produkciji neodvisnega producenta Sever&Sever za igrani program Televizije Slovenija.

Serija se je izkazala za festivalsko najuspešnejšo slovensko nadaljevanko do zdaj: predstavila se je na mednarodnem dogodku Series Mania Forum 2022 v Lillu, nato svetovno premiero doživela prav lani v Sarajevu ter festivalsko pot nadaljevala na nemškem festivalu Serien Camp in v Varšavi, kjer je bila nominirana za nagrado srce Evrope.

Nesenzacionalistično o umoru
Serija Inhumanum, ki v ospredje postavlja vse razsežnosti in posledice umora in je podnaslovljena z Umori na Slovenskem, je poleg nominacije za najboljšo dramsko serijo dobila še nominacijo za vzhajajočo zvezdo, Timona Šturbeja.

Igrano-dokumentarno serijo je sofinanciral Slovenski filmski center in je bila realizirana v koprodukciji z RTV Slovenija. Serijo, ki hoče objektivno prikazati vse razsežnosti in posledice, do katerih privede dejanje umora, ter s tem prispevati h kulturi nenasilja v družbi, je režiral Igor Zupet, ki se z avtorjem Boštjanom Brezovnikom podpisuje tudi pod njen scenarij.

Verjetno ne bo več veliko priložnosti, da bi Timona Šturbeja, ki ima zdaj za seboj že lepo število vlog in nagrad, okronali za
Verjetno ne bo več veliko priložnosti, da bi Timona Šturbeja, ki ima zdaj za seboj že lepo število vlog in nagrad, okronali za "vzhajajočo zvezdo". Foto: Igor Zupe

Nagrajenci bodo znani na festivalu
Prijave za nominacije so bile odprte za serije iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Severne Makedonije, Kosova in Slovenije, ki so bile predvajane med lanskim in letošnjim aprilom.

Dobitniki nagrad, ki so razdeljene na kategoriji drame in komedije, bodo razglašeni na slavnostni podelitvi, ta se bo odvila v času sarajevskega filmskega festivala (med 11. in 18. avgustom).

Kultura serij v regiji je dozorela
"Za nami je še eno leto kakovostnih dramskih serij iz regije,"
ocenjuje direktor sarajevskega filmskega festivala Jovan Marjanović. "Letošnje nominacije so pokazale, da je produkcija TV-serij hitro dosegla zrelost: obdržali smo številčnost in kakovost produciranih serij, zdaj več držav redno proizvaja serije, njihovo kakovost pa že tretje leto zapored z velikim zanimanjem ocenjuje več sto filmskih profesionalcev iz regije, kar je še dodatna spodbuda za nadaljnji razvoj industrije."

Sorodna novica Za nagrade srce Sarajeva se bo potegovalo 49 filmov, od tega štirje slovenski

Naslednje obzorje: regionalne koprodukcije
"V naslednjem obdobju bo zanimivo spremljati, kako bodo največji igralci na trgu morali najti način, da še bolje sodelujejo in poleg domačega ustvarijo tudi prostor na mednarodnih trgih,"
je še povedal Marjanović. "Verjamemo, da bo fokus na znižanju skupnega števila produkcij, obenem pa na povečanju produkcijske vrednosti in umetniške kakovosti, najverjetneje na način regionalnih koprodukcij."

Na 29. filmskem festivalu v Sarajevu bodo predvajali tudi štiri slovenske filme: Telo Petre Seliškar, Stekleničarji Nemanje Vojinovića, Objem Miroslava Mandića in kratki Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič. V program so bili uvrščeni filmi in avtorji iz več kot 20 evropskih držav, za srce Sarajeva pa se bo v tekmovalnem programu celovečercev potegovalo 11 filmov.