V zadnjem obdobju so se v Sloveniji vedno znova tresla tla. Od prvega maja do danes je Agencija RS za okolje (Arso) zaznala skupno 22 potresnih sunkov. Po njihovih podatkih smo jih čutili devet. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so zaznali sunke od magnitude 0,2 do 2,2.

Potresi od začetka maja, ki smo jih čutili. Vir: Arso.

Od lani velja nova karta potresne nevarnosti

Po Zakonu o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS) je Arso kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, obvezan za izdelavo ocene potresne nevarnosti ter drugih strokovnih podlag in ocen potresnih veličin. Zaradi novih podatkov in strokovnih spoznanj je Arso v letu 2021 izdal novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki prikazuje vršni pospešek tal PGA in je pripravljena v skladu z zahtevami EC8.

Nova karta “Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal” velja od 1. maja 2022 dalje. Obenem je sestavni del zakonodaje o potresno odporni gradnji.

“Od izdelave karte potresne nevarnosti Slovenije (Lapajne in drugi, 2001, 2003) je minilo že 20 let in v tem času smo pridobili številne nove podatke, modele in relacije, posodobljene so metode ocenjevanja parametrov, razviti so novi računalniški programi. Nova karta potresne nevarnosti Slovenije je izdelana po sodobnem postopku in temelji na najnovejših podatkih in spoznanjih seizmologije in geologije,” so zapisali strokovnjaki.

Posodobljena karta potresne nevarnosti.

Kako ogrožen je Maribor?

V Službi za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje Mestne občine Maribor so v primeru potresa pripravili oceno ogroženosti mariborske občine. Območje Mestne občine Maribor po mikro-seizmični rajonizaciji ni enake ogroženosti. Predeli Pohorja in Kozjaka predstavljajo najstabilnejše seizmično področje, kjer je pričakovati potres do VI stopnje MCS/testvice. Urbano naselje lahko zajame sunek do VI stopnje, razen zahodnega dela mesta (Tabor, Pekre Limbuš), prav tako predele Dravskega polja.

Področje urbanega dela Mestne občine Maribor leži na območju, kjer je pričakovati potres največ do moči VI stopnje po MCS/lestvici. Kljub relativno stabilnih tal, lahko pričakujemo potresno aktivnost tal, ker se potencialni epicenter z IX. stopnjo nahaja v osrednjem delu Slovenije.

Zaradi navedenih dejstev so stopnjo ogroženosti območja Mestne občine Maribor v načrtu ocenili s srednjo in veliko stopnjo.

Kljub ocenjeni stopnji ogroženosti je štajerska prestolnica med potresno manj ogroženimi mesti v Sloveniji. Ker leži na območju potresne intenzitete VI in VII po dvanajststopenjski evropski potresni lestvici (EMS), strokovnjaki na tem področju pričakujejo potrese največ te moči.

Potresi v Sloveniji (1511 – 2021). Vir. Arso.

Te nevarnosti nam pretijo v primeru močnejšega potresa

V dokumentu, ki obravnava ogroženost zaradi potresa, so navedeni tudi viri nevarnosti ob morebitnem močnejšem potresu. Povsem konkretno so našteli le dva objekta, ki bi lahko pomenila veliko nevarnost, in sicer pregradi Jez Melje in Hidrocentrala Mariborski otok.

Nevarni bi bili še številni drugi gradbeni objekti, predvsem v starem mestnem in starih vaških jedrih. Nevarni bi bili tudi komunalni objekti v cestnem telesu, kamor sodijo mostovi, propusti, plinovodno in vodovodno omrežje. Vir nevarnosti bi lahko predstavljali tudi objekti kanalizacije torej kolektorji, črpališča in čistilne naprave. Poškodovali in porušili bi se lahko elektroenergetski objekti in infrastruktura.

Ob potresu VII stopnje lahko v Mariboru pričakujemo naslednje poškodbe:

  • neznatno število mrtvih in manjše število lažje poškodovanih
  • okvare na električnem omrežju — prekinitev dobave električne energije in delni izpad omrežja
  • poškodbe na objektih: lažje do 40 odstotkov objektov zgrajenih do 1960, srednje do 35 odstotkov objektov zgrajenih po 1960, porušitve objektov ni pričakovati
  • zmerne poškodbe stanovanjskega fonda in s tem potrebe po začasnih nastanitvenih kapacitetah ter oskrbi
  • problemi z oskrbo pitne vode, zaradi poškodb na vodovodnem omrežju
  • poškodovano plinovodno omrežje
  • poškodovano kanalizacijsko omrežje
  • prekinjeno oz. oteženo odvijanje prometa

Slovenija ima pomanjkanje percepcije o potresnem tveganju in neustrezno zakonodajo

Z odpornostjo zgradb na potrese se ukvarja več strokovnjakov. Leta 2020 je v pogovoru za STAznanost o potresnem tveganja pri nas spregovoril redni profesor za področje gradbeništva in okoljskega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani Matjaž Dolšek. Raziskovalci programske skupine potresno inženirstvo so takrat s projektom “Seizmični stresni test grajenega okolja” razvili pilotni model, s pomočjo katerega analizirajo potresna tveganja.

Vodja projekta je bil že takrat mnenja, da je eden največjih izzivov na področju potresnega inženirstva pomanjkanje percepcije o potresnem tveganju in neustrezna zakonodaja. Standardi za potresno odporno gradnjo so danes veliko boljši kot nekoč, poslabšal pa se je gradbeni zakon, ki med drugim ne zahteva več revizije projektne dokumentacije. S tem so po mnenju Dolška “uzakonili koncept dopustne skrite napake”.

Vse, kar se gradi od junija 2018 naprej, odkar je stopil v veljavo nov gradbeni zakon, zna tako biti vprašljivo, meni Dolšek. Revizija je namreč edini način, da se preprečijo napake v fazi projektiranja, saj inženirji niso nezmotljivi, poleg tega pa je pomemben tudi neodvisen nadzor pri gradnji, je dejal Dolšek.