V okviru konference je bil sprejet okvirni dokument za kulturno-umetnostno vzgojo.

Dokument določa smernice za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje in predvideva tudi konkretnejše dejavnosti glede spremljanja in evalvacije razvoja politik, kar zagotavlja uspešnejši razvoj in primerljivost med državami, so danes sporočili z ministrstva za kulturo.

Slovenska ministrica je sprejetje okvirnega dogovora pozdravila in izrazila veselje, da se je konferenca končala prav s sprejetjem okvirnega dokumenta za kulturno-umetnostno vzgojo, "ki je pomembna tako za razvoj posameznika od malih nog do pozne starosti kot demokratične vključujoče družbe". Po njenih besedah je "ključna pri gradnji družbe prihodnosti, razpira poglede in rešitve za izzive, s katerimi se spopadamo na področju ustavljanja podnebnih sprememb, krepitev medkulturne strpnosti pa postavlja temelje trajnega miru".

Ministrica je v okviru konference, na kateri so si predstavniki držav z vsega sveta izmenjali izkušnje o kulturno-umetnostni vzgoji, nastopila na panelu z naslovom Znanja in spretnosti za oblikovanje odporne, pravične in trajnostne prihodnosti. Na njej so ministri in drugi predstavniki držav predstavili svoj pogled in dejavnosti ministrstva na področju trajnostnih politik in kulturno-umetnostne vzgoje.

Podnebne spremembe vplivajo tudi na kulturni ekosistem
Vrečko je spomnila, da se je Slovenija lani poleti spoprijela z največjo naravno katastrofo v svoji zgodovini. "Katastrofalne poplave, ki so prizadele skoraj polovico države, niso le poškodovale in uničile domov in infrastrukture, ampak so močno prizadele tudi naš kulturni ekosistem in dediščino", je poudarila. Po njenih besedah "nimamo privilegija, da bi lahko gledali stran: poplave so namreč neposredna posledica podnebnih sprememb in nenadzorovanega uničevanja okolja".

Povedala je še, da je nov kulturni model Slovenije, ki je nastal v poldrugem letu, svoje cilje prvič v novejši zgodovini povezal z Agendo 2030. "Naš fokus so razvojni cilji, ki povezujejo kulturo z zdravjem in trajnostnimi mesti, ter spretnosti in orodja za reševanje socialne in ekonomske neenakosti. Trdno verjamemo, da ta novi model odraža ključno in transformativno vlogo kulture, ko gradimo trajnostno, pravično in ustvarjalno prihodnost," so ministričine besede povzeli na ministrstvu.

Tretja Unescova konferenca o kulturno-umetnostni vzgoji v Abu Dabiju, ki je potekala od torka do danes, je nadaljevanje dveh predhodnih. Leta 2006 je bila prva v Lizboni, kjer so bile sprejete smernice za kulturno-umetnostno vzgojo, druga pa v Seulu leta 2010, kjer so postavili konkretnejše usmeritve s cilji za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje.

Tokratni dokument temelji na preteklih dokumentih, hkrati pa vpeljuje tudi spremembe, denimo razširjanje področja umetnosti s kulturo in krepitev kognitivnih sposobnosti, hkrati pa ju dopolnjuje z izzivi sodobne družbe, kot je umetna inteligenca, so še zapisali na ministrstvu.