Čunkodar je blagovna znamka, pod katero kmetija Kamenik iz Loč pri Poljčanah ponuja mesnine iz mesa krškopoljskih prašičev. Ko bo kmetijo prevzel sin Urban Gajst, bo zgradil večji hlev, povečal vzrejo krškopoljcev, na kmetiji pa odprl mesnico in zaposlil mesarje.
Krškopoljske prašiče redijo od leta 2007 , a niso bili njihova prva izbira. Najprej so hoteli rediti divje prašiče, a ker za oboro za divje prašiče niso dobili dovoljenja, so iskali drugo možnost in odkrili krškopoljce. Pred tem so imeli tako imenovano kmetijo ARK z avtohtonimi pasmami živali. Trenutno redijo 30 plemenskih svinj, dva merjasca in od 500 do 600 pujskov na leto.
Imajo pet hektarjev obdelovalne zemlje, kjer pridelujejo koruzo in ječmen za krmo, ter štiri hektarje gozda. Prašiči razen plemenskih svinj in merjascev so na paši. Zanimivo je, da krškopoljci šele pri 140 kilogramih začnejo dobivati mišično maso, do te teže pridobivajo maščobo.
Odojki krškopoljcev gredo za med
Največ prodajo odojkov za nadaljnjo vzrejo, nekaj odojkov naročijo tudi gostilne, ponujajo tudi sveže meso in mesnine, ki jih delajo sami. »Prašiče peljemo na zakol v Kmetijsko zadrugo Rače, iz mesa pa sami delamo suhe klobase, zašinek, panceto in mesne namaze, ki jih po svojem receptu pripravimo iz zorjene slanine in zorjenega mesa. Mesni namaz je naš prodajni hit,« pravi Bojan Lešnik, partner lastnice kmetije Tončke Kamenik. Namaz mešajo z bučnim oljem, nekateri mu dodajo tudi čebulo, česen ali čili. Mesnine prodajajo pod znamko Čunkodar, saj pujsu na Štajerskem pravijo tudi čunka.
Do leta 2014 so izstopili iz ekološke živinoreje, razlogi so bili finančni. Drago so kupovali ekološka žita za krmo, ekološki rejci pa so lahko kupili navadnega pujska, ga pitali z ekološko krmo in prodali kot ekološkega prašiča po višji ceni. »Naši ekološki pujski so jim bili predragi, zato se nam ekološka vzreja ni splačala,« razlaga Lešnik. Letos sledijo podražitvi krme, žito je dvakrat dražje kot lani, zato so tudi oni dvignili ceno na štiri evre za kilogram. »Držimo se cene, ki jo postavi Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, katerega člani smo,« poudarja Bojan Lešnik.
Nov hlev za več prašičev
Nosilka kmetije je Bojanova žena Tončka Kamnik, ki bo kmetijo v petih do desetih letih prepisala na sina Urbana Gajsta. Sin je po izobrazbi agrarni ekonomist, zaposlen je na kmetijsko-gozdarskem zavodu KGZ Celje in ima velike načrte. »Čredo krškopoljcev bi rad podvojil in nato še potrojil. Zgradil bi nov, večji hlev, ki bi bil bolj moderniziran. Del starega hleva bi spremenil v klavnico. V drugem delu bi uredil zorilnico in manjšo prodajalno, povečal bi tudi obseg predelave mesa. Prodajo bi rad nadgradil tudi z odprtjem mesnice na kmetiji in zaposlil mesarje,« razlaga Urban Gajst. Žito za krmo prašičev dokupijo, sami imajo premalo njiv, da bi pridelali dovolj krme.
Največ kupcev jih najde prek spletnega oglasnika Bolha in družbenih omrežij. Med ljubitelji krškopoljskih prašičev so dobro znani, s prodajo nimajo težav. Izjema je le mast, ki je imajo krškopoljci veliko in vsa ne gre v prodajo. »Iščemo možnosti za predelavo masti. Uporabljajo jo tudi v kozmetiki za kreme. Tudi kak recept za kremo iz masti bi radi preizkusili, in če bo krema uspela, se bomo morda spustili tudi v kozmetiko,« razmišlja Bojan Lešnik.
Priljubljeno je tudi zorjeno meso in meso za žar
Zadnja leta so krškopoljski prašiči vse bolj priljubljeni, povpraševanje po njih, mesu in mesninah raste. Kmetija Kamenik do zakola redi kakih 30 prašičev, večinoma pa prodajo odojke do 30 kilogramov, naročila dobivajo iz vse Slovenije. »Marsikateri ljubitelj dobre hrane, ki poskusi meso krškopoljskega prašiča, postane reden kupec,« opaža Lešnik. Poleti se dobro prodajajo vratovina, kotleti in klobase za žar. Meso krškopoljcev od njih kupujejo tudi gostilne. Velik potencial vidijo tudi v prodaji zorjenega mesa.
Med rejci je kmetija Kamenik znana tudi po plemenskih svinjah, ki jih prodajajo breje. Prepoznavni so še po mesnih namazih in suhomesnatih izdelkih. »Mesnin še nimamo toliko, da bi lahko oskrbovali trgovine. Izdelke pa prodajamo tudi na sejmih in tržnicah,« še pravi Bojan Lešnik.
