Sredi februarja so okoli 30 metrov visokega baldahina postavili zidarske odre in začeli dele, ki naj bi bila končana do decembra. Odri in dela na baldahinu, ki stoji nad glavnim oltarjem, na katerem lahko praviloma mašuje zgolj papež, naj ne bi ovirali cerkvenih obredov. Dela bodo sicer obsegala predvsem čiščenje baldahina, najzahtevnejše pa naj bi bilo čiščenje angelov, ki stojijo na vsakem od štirih stebrov, ki podpirajo baldahin.

Baldahin je povezal kiparstvo in arhitekturo
Restavratorski poseg naj bi bil nujen, saj so se v baldahinu pojavile razpoke. Poškodbe naj bi bile posledica mikroklime v baziliki, saj se zaradi obiskovalcev ta nenehno spreminja. Posebej občutljivi so deli baldahina, izdelani iz poslikanega ali pozlačenega lesa, ki je občutljiv na vlago in variiranje temperature.

To nikakor ni edini material, saj baldahin velja za eno najkompleksnejših del, izdelanih iz več materialov. Poleg lesa so to še marmor, bron, zlato in železo. Tudi zato je pri izvedbi sodelovalo mnogo obrtnikov in poleg Berninija tudi drugi umetniki, med njimi arhitekt
Francesco Borromini. In na tem mestu velja omeniti, da baldahin velja za delo, ki je združilo kiparstvo in arhitekturo ter pomembno prispevalo k razvoju cerkvene opreme.

Baldahin kot materializirani mit
Med letoma 1623 in 1634 po naročilu papeža Urbana VIII. izdelani baldahin je pravi materializirani mit. Izhodišče tega je že verovanje, da stoji nad grobom svetega Petra. Lokacija oltarja in baldahina nad njim je zanimiva tudi z vidika razvoja same bazilike. Prvotno je bil njen tloris zasnovan v obliki grškega križa in oltar naj bi zasedel centralno lokacijo. Tam je ostal tudi po tem, ko so tloris razvili v formo latinskega križa. V skladu s konvencijami bi sicer glavni oltar moral stati na koncu vzdolžne osi.

Naslednja mitska točka pa so tako imenovani salomonski spiralasti stebri, ki podpirajo baldahin. Salomonski stebri naj bi prihajali iz Salomonovega templja, v 4. stoletju pa naj bi jih Konstantin I. Veliki nekaj pripeljal v Rim. To prikazuje tudi slika Konstantinova donacija iz Rafaelove delavnice. Da to ni zgodovinska resnica, namiguje že datacija nastanka stebrov v 2. stoletje pred našim štetjem. Velja, da je bil prvi Salomonov tempelj uničen leta 586 pr. n. št. V resnici tako stebri verjetno ne prihajajo iz nobenega templja.

Omeniti velja še pogled od spodaj, od koder se pogled odpre na prelepo upodobitev sv. Duha sredi sončnega žarka.

Aktualno restavriranje baldahina naj bi stalo okoli 700.000 evrov. Vsa sredstva pa prispeva organizacija oziroma katoliški bratski red Knights of Columbus s sedežem v ZDA.