Z veliko povorko se je v Ljubljani zaključil festival Parada ponosa, ki je potekal zadnjih devet dni. Že od enajstih naprej so se v soboto v parku Zvezda predstavljale različne LGBTIQ+ organizacije. Poleg stojnic so potekale tudi številne aktivnosti. Ob šestih popoldne je iz avtonomnega kulturnega centra na Metelkovi ulici krenila povorka okoli 3500 ljudi. Na Kongresnem trgu je sledil kulturno politični program. 

Parada ponosa. FOTO: Črt Piksi

Zbrane so tam med drugim nagovorili tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki jim je izrazila svojo podporo in solidarnost, predstavnici Parade ponosa iz Kijeva ter Bosne in Hercegovine in Lucienne-Beatrice Krstova bodoča transspolna učiteljica, ki je bila tarča transfobnih napadov. Opozorila je, da diskriminacija pri zaposlovanju ostaja pereč problem.

Parada ponosa FOTO: Črt Piksi

Katja Štefanec iz društva Parada Ponosa pa je pojasnila, da kljub nekaterim pozitivnim spremembam pripadniki skupnosti LGBTIQ+ še vedno potrebujejo določene ukrepe in sicer dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo, prepoved medicinsko nenujnih operacij na interspolnih dojenčkih in otrocih, urejen postopek pravnega priznanja spola, ki temelji na samoidentifikaciji, aktivno naslavljanje homo-, bi-, inter- in transfobije v šolah ter pravice in varnost za LGBTIQ+ prosilke za azil. 

Navzoče je nagovorila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. FOTO: Črt Piksi

Parade se je udeležilo tudi več politikov, med njimi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, prvi slovenski odkrito istospolno usmerjeni minister in dolgoletni aktivist za pravice skupnosti LGBTIQ+. 

Parada ponosa FOTO: Črt Piksi

Nestrpnost v centru Ljubljane

Letošnja povorka je potekala pod geslom »več skupnosti, en boj«, s katerim so želeli opozoriti, da »nihče ni varen, dokler nismo varni vsi,« so zapisali organizatorji. Opozorili so, da moramo »v času, ko se spopadamo z vojnami, rasizmom, homofobijo, nasiljem in drugimi oblikami zatiranj ter posledicami podnebnih sprememb, še toliko radikalneje živeti mednarodno solidarnost in stopiti skupaj preko meja«.

Pozvali so k vzajemni podpori in k skupnemu boju za človekovo dostojanstvo povsod po svetu. Vendar za dokaze o nestrpnosti in nasilju do LGBTIQ+ skupnosti ni treba gledati čez meje. Že v noči na soboto je bil LGBTIQ+ prijazen lokal Pritličje, poleg mestne hiše, tarča vandalskega napada, v katerem so neznanci razbili z mavrično zastavo ovešeno izložbeno okno. Tik pred začetkom povorke pa je skupina napadalcev na Bavarskem dvoru v centru Ljubljane pretepla osebo odeto v mavrično zastavo, so sporočili organizatorji. Udeležence parade so zato pozvali, naj se zaradi lastne varnosti gibljejo le v skupinah.

Parada ponosa FOTO: Črt Piksi

Boj za pravico do samoopredelitve

Več organizacij je začelo zbirate podpise s peticijo za pravico do samoopredelitve. V Sloveniji namreč za transspolne osebe lahko dobijo potrdilo o svojem spolu le, če pred tem pridobijo diagnozo duševne motnje. Čeprav svetovne in evropske smernice, po katerih je področje urejeno že v enajstih evropskih državah, predlagajo preprost in hiter postopek, v katerem se oseba opredeli, kakšnega spola je, je za v Sloveniji za transspolne osebe še vedno obvezna invazivna medicinsko-psihiatrična obravnava. 

Parada ponosa. FOTO: Črt Piksi

S peticijo od ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja zahtevajo, naj v pravilniku o izvrševanju zakona o matičnem registru črta takšno pogojevanje. Trenutna ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji namreč krši človekovo pravico do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti ter pravico do osebnega dostojanstva, varnosti, zdravja in zasebnosti, so opozorili pri organizaciji Amnesty International. 

Parada ponosa FOTO: M. B.