"Zbirka esejev o osebno formativnih znamenjih ob srečevanju s 15 slovenskimi pesniki, eden od njih je odkrito samorefleksivni pesnik sam, je Zupanova pesniška avtobiografija, pesnikov 'osebni zemljevid' slovenske poezije in fenomena poezije 'kot enega redkih rezervoarjev, ki ohranjajo človečnost'," je o nagrajenem delu zapisala žirija.
V njej se Zupan, ki je po oceni žirantov temeljito razgledan po književnosti in še posebej natančno po slovenski poeziji, izbranim vrhunskim pesmim bliža izključno kot pesnik, "ograjen od utečenih interpretativnih modelov 'plemena' literarnih teoretikov in filozofov, ki izhajajo iz vnaprej znanih tez in jih utemeljujejo 's slabo poezijo'".
Znamenja v kroženju so knjiga zaljubljenca v poezijo, ki s svojo drzno izvirnostjo "branja pesmi skozi izkušnjo, skozi življenje" ne izpisuje le "zgoščenega navodila za branje poezije", ampak se tej "vrhunski duhovni disciplini" predvsem razkošno pesniško poklanja, je še zapisala žirija.
Zbirka vsebuje eseje o Francetu Prešernu, Josipu Murnu, Srečku Kosovelu, Edvardu Kocbeku, Božu Vodušku, Danetu Zajcu, Gregorju Strniši, Tomažu Šalamunu, Tomažu Pengovu, Milanu Jesihu, Juretu Potokarju, Milanu Vincetiču, Alešu Debeljaku, Branetu Bitencu in avtorju samem.
Popravljanje napak iz preteklosti
Zupan je do pesnikov pristopil na oseben, ne filozofski ali religiozen način. Pri tem se je opiral na tekste, ki so jih pisali veliki pesniki, kot sta Thomas Stearns Eliot ali Octavio Paz. Odločitev za zbirko avtopoetičnih esejev je pripisal "popravljanju napak iz preteklosti". Leta 1990 je namreč Nova revija natisnila Antologijo slovenske poezije po izboru slovenskih pesnikov, s katero se je seznanil šele pozneje in se vprašal, katere pesmi vključenih pesnikov bi izbral oziroma katere so po njegovi oceni najboljše ali najbolj povezane z njegovo predstavo o poeziji.
Kot je povedal v pogovoru z nominiranci pred razglasitvijo nagrade, ki jo je vodila Ignacija Fridl Jarc, sicer meni, da bralci v eseje vstopajo na podoben način kot v poezijo: pri poeziji si zapomnijo posamično pesem, neke svetle verze, pri eseju pa določene dele ali posamične zapise.
Nagrajenca so razglasili na večeru, kjer so o svojem delu spregovorili vsi nominiranci, poleg Zupana še Jure Gantar, Tomaž Grušovnik, Irena Štaudohar in Goran Vojnović.
Gantar je bil za Rožančevo nagrado nominiran za Eseje o komediji, Grušovnik za knjigo Midva ne bova rešila sveta, Irena Štaudohar za knjigo Fižolozofija, Vojnović pa za delo Zbiralec strahov. Predsednica žirije Ifigenija Simonović je na nedavni razglasitvi nominirancev povedala, da so nominirane knjige "običajno bodisi bolj na politični bodisi bolj na kulturni strani", letošnje pa so si med seboj zelo različne.
Nagrado podeljuje Kulturno društvo Marjan Rožanc, ki bo ob letošnji 30-letnici nagrade prvič podelilo tudi častno nagrado. Prejela jo bo Manca Košir za tridesetletno delo pri tej nagradi, še zlasti pa za sedem knjig pisemskih esejev, ki jih je objavila pri Mladinski knjigi in ki po oceni društva predstavljajo posebno zvrst esejistike in dopisovanja z izjemnimi posamezniki.
Manca Košir je tudi članica letošnje žirije, v kateri so ob predsednici Ifigeniji Simonović še Nada Šumi, Vlado Motnikar in Žiga Valetič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje