REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Spremembe, večje kot v 100 letih: Kako Kitajska premaguje ZDA na področju zunanje politike in postaja vodilna sila sveta

Spremembe, večje kot v 100 letih: Kako Kitajska premaguje ZDA na področju zunanje politike in postaja vodilna sila svetaMoskva: Xi Jinping in Vladimir Putin. Vir: Xinhua

Vladimir Iljič Lenin je nekoč dejal, da včasih minejo »desetletja, ko se nič ne zgodi; in obstajajo tedni, ko se zgodijo desetletja.«

Vse kaže, da se pravkar nahajamo v tednih, mesecih in morda letih, v katerih se dogajajo desetletja in morda stoletja.

Mnogim se je težko sprjazniti s tem, a res je, da se določa novo vodstvo sveta.

In vse več je znakov, da bo svet po novem vodila Kitajska, skupaj z vrsto partnerskih držav, ki se danes zbirajo v BRICS-u, Šanghajski organizaciji za sodelovanje in podobnih organizacijah.

To je nakazala tudi kratka izmenjava mnenj med Xi Jinpingom in predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom ob odhodu kitajskega predsednika iz Moskve po nedavnem trodnevnem obisku.

Številni mediji na Zahodu so jo spregledali, nekateri pa so opazili njen velik pomen.

Dialog med obema voditeljema ob slovesu je potekal tako:

Xi Jinping: »Prosim, pazi nase, dragi prijatelj.«

Xi Jinping: »Prihaja sprememba, ki se je ni zgodila že 100 let. In to spremembo spodbujamo skupaj.«

Putin: »Se strinjam.«

Xi Jinping: »Prosim, pazi nase, dragi prijatelj.«

Putin: »Srečno pot!«

Teh nekaj besed opisujejo partnerstvo Kitajske in Rusije veliko bolje kot številne deklaracije, ki se sprejemajo v zahodnih glavnih mestih.

Na omrežjih pa se že norčujejo (tvit spodaj), češ da ZDA že grozijo državam, ki se bodo odpovedale dolarju kot rezervni svetovni valuti, s snakcijami:

Ob tem se je pokazalo tudi, da Kitajska že zmaguje v diplomatskem boju z ZDA. To je postalo najbolj jasno, ko je Pekingu uspelo posredovati na Bližnjem vzhodu in doseči to, kar v več desetletjih nikakor ni uspelo Washingtonu – mir in sodelovanje med glavnimi nasprotnicami, predvsem v arabskem svetu.

Vladimir Iljič Lenin: Včasih minejo desetletja, ko se nič ne zgodi; in obstajajo tedni, ko se zgodijo desetletja.

Kmalu po tem, ko je Xi Jinping zaključil uspešno potovanje v Moskvo, kjer se je srečal z Vladimirjem Putinom, je namreč Peking objavil, da je posredoval pri dogovoru za normalizacijo odnosov med Savdsko Arabijo in Iranom.

Preboj je bil na splošno ocenjen kot udarec ameriškemu vplivu na Bližnjem vzhodu.

Potem je Kitajska prepričala Honduras, da je odstopil od diplomatskega priznanja Tajvana kot samostojne države, se v Pekingu gnetejo visoki zahodni politiki in uradniki Evropske unije, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, predsednico Evropske komisije Ursulo Von der Leyen in španskim premierjem Pedrom Sanchezom.

Vsi želijo obiskati Peking.

Če gledamo kot celoto, je zadnjih nekaj tednov Kitajska uživala ogromne diplomatske pridobitve na račun ZDA, kar je onemogočilo poskuse Washingtona, da izolira Peking v »slogu (nove) hladne vojne«.

To razkriva realnost, da je Kitajska preprosto prevelika in preveč globalno pomembna, da bi jo Zahod pod taktirko Washingtona lahko izoliral, kar ponazarja, da Bidnova strategija ustvarjanja prekrivajočih se večstranskih zavezništev v poskusu osamitve Pekinga - ne bo delovala.

Xi Jinping in Vladimir Putin Vir:Xinhua
Moskva: Xi Jinping in Vladimir Putin, v ozadju zelo dobro razpoložena Sergej Lavrov, ruski zunanji minister in Dmitrij Medvedjev, nekdanji predsednik Rusije, sedaj pa namestnik predsednika Varnostnega sveta Rusije. Vir: Xinhua

Kitajska je dokazala, da je velesila z zmožnostjo usmerjanja svetovnih zadev v svojo smer, kar je privilegij, za katerega so ZDA verjele, da je njihova izključna pravica.

Mirovni predlog Pekinga za Ukrajino in sporazum o normalizaciji odnosov med Riadom in Teheranom, ki ga je omogočilo posredovanje Kitajske sta bila šok za Washington.

Zlasti Xijev obisk v Moskvi je prinesel novo ravnotežje v dinamiko okoli ukrajinskega konflikta in ogrozil napačne ocene ZDA, da lahko konflikt zaostrijo do te mere, da bi Kitajsko pridobile za to, da preide na stran Washingtona ali pa da Peking vsaj sodeluje pri izolaciji Rusije.

Potencialna posledica kitajskega strateškega partnerstva z Rusijo bi torej lahko bila oslabitev ameriškega vpliva na EU, ki ga Washington poskuša okrepiti s podžiganjem ukrajinske vojne.

Diplomati po svetu so prav tako opazili, da je bila administracija Joeja Bidna nemočna pri poskusu preprečiti Hondurasu, da bi priznal celinsko Kitajsko in prekinil odnose s Tajvanom, pri čemer sta Peking in Tegucigalpa uradno navezala tudi diplomatske odnose.

Na Honduras so ZDA pritiskale, a neuspešno.

In res - zakaj Honduras ne bi bil upravičen do enakih diplomatskih odnosov s Kitajsko, kot jih imajo same ZDA? In kdo so ZDA, da lahko Hondurasu pridigajo o tem, kaj so njihovi nacionalni interesi?

Celo v Afriki (tvit zgoraj) je opozicijski voditelj Fred Mnembe ob obisku ameriške podpredsednice Kamale Harris v Lusaki opozoril, da je nesprejemljivo, da Zambijcem ZDA, ki so ubile vrsto voditeljev afriških držav in sprožale puče v številnih državah po svetu - sedaj poskušajo pridigati o demokraciji.

Na današnji dan leta 1964 je general Castello Branco ob podpori ameriške vohunske agencije CIA izvedel državni udar proti brazilskemu predsedniku Goulartu. João Goulart je uvedel socialistične politike, kot je prerazporeditev dobičkov velikih podjetij in nacionalizacija naftnih rafinerij v državi. Prav tako je odkrito kritiziral zunanjo politiko ZDA, zlasti v zvezi z neuspešno invazijo ZDA na Kubo v Prašičjem zalivu. Državni udar je zaznamoval začetek več kot dveh desetletij vojaške diktature, ki je preganjala levičarske aktiviste, socialiste, komuniste in sindikate. Več kot 20.000 ljudi je bilo mučenih. Na stotine ljudi je bilo ubitih v izvensodnih umorih. Leta 2014 je bilo razkrito, da so ZDA v letih diktature urile brazilsko vojsko v tehnikah mučenja. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Zgornji tvit tudi obrazloži, zakaj je Brazilija pravkar zavrnila podpisati izjave ZDA, ki obsoja Rusijo.

Med virtualnim »Vrhom za demokracijo«, ki so ga sponzorirale ZDA, je Brazilija zavrnila podpis izjave, ki jo je sestavila Bidnova administracija, in ki obsoja Rusijo zaradi njene vojne z Ukrajino:

Podpredsednici ZDA Kamali Harris se na njeni afriški turneji ni nič bolje godilo niti v Gani, kjer ji je predsednik države Nana Akufo-Addo na skupni novinarski konferenci pred očmi javnosti očital, da so Američani obsedeni s kitajskim udejstvovanjem na Črni celini in na sploh, da Washington poskuša demonizirati Kitajske, namesto da bi diverzificiral gospodarsko povezljivost, sodeloval z vsemi državami in ohranil nacionalno suverenost.

Kritika ni osrečila Kamale Harris:

Spodaj pa vidimo, kakšen odgovor ima kanadska ministrica za šport, ki vztraja na prepovedi ruskih in beloruskih atletov na naslednjih olimpijskih igrah, ko jo vprašajo, ali je mislila in se zavzemala za enake sankcije, ko so ZDA napadle Irak?

In ali enako misli o sodelovanju izraelskih atletov zaradi vsakodnevnih napadov na Palestince, glede sodelovanja Izraela na naslednjih olimpijskih igrah?

Ministrica ostane brez argumentov, samo obrne se in - molče odide.

To je vse, kar moramo vedeti o hipokriziji Zahoda.

In zato ni nenavadno, da Zahod in njegova največja vodilna sila, ZDA, izgubljajo pomembne mednarodne diplomatske bitke.

Odločitev Hondurasa je Tajpeju pustila le še 13 tako imenovanih uradnih »diplomatskih zaveznikov«, torej držav, ki Tajvan priznavajo kot samostojno državo.

In to je še eden od nazornih znakov, da moč ZDA v svetu nezadržno upada.

Kako so ZDA direktno vpletene tudi v posredniško vojno NATO pakta na evropskih tleh, pa lepo kaže posnetek v tvitu zgoraj. Victoria Nuland, ki je danes podsekretarka ameriškega State Departmenta je pred desetletjem, ob pripravi puča v Ukrajini osebno izbrala voditelje nove vlade za zamenjavo tedanjega predsednika Viktorja Janukoviča; gre za posnetek telefonskega klica, ki je razkril, kako se je Nulandova dogovarjala z ameriškim veleposlanikom v Ukrajini o tem, kdo bo v novem ukrajinskem režimu in kdo ne...

S takšnimi razkritji Združene države Amerike izgubljajo ne le moč, ampak tudi prestiž ter vpliv.

Slovenija pa je, ne pozabimo, tesna zaveznica te države, ki izgublja vpliv...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke