V spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, ki ga je vlada pred dvema tednoma, ni več projekta nove infekcijske klinike v Mariboru. “Časovnica izvedbe projekta se občutno zamika in obstaja veliko tveganje za izvedbo do sredine 2026,” je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič in dodal, da se je vlada zato odločila, da projekt izvede z domačimi sredstvi in po lastni, realnejši časovnici. Dela naj bi se po zagotovilih začela konec tega leta.

To so potrdili tudi v UKC Maribor. Generalni direktor Anton Crnjac je namreč opravil telefonski razgovor s predstavniki Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu in ponovno izpostavil veliko potrebo po novogradnji več kot 100 let stare in dotrajane zgradbe Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Antonu Crnjacu so po pogovoru zagotovili, da se bo projekt nadaljeval, financiran pa bo iz domačih virov.

Zaposleni o nujnosti gradnje

Predstavniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor in Zdravniške zbornice Slovenije so v petek opozorili na nujnost izgradnje nove infekcijske klinike v Mariboru.

Namestnica strokovne direktorice UKC Maribor Maja Ravnik je spomnila, da je stavba oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja stara že sto let in je danes skoraj enaka kot ob izgradnji, medtem pa je razvoj medicine “šel s svetlobno hitrostjo naprej”. “V te muzealske okvirje tlačimo najnovejša spoznanja in najnovejše metode zdravljenja. Pri tem smo še uspešni, a ne zmoremo več. Okviri enostavno ne zadoščajo. Investicija je nujna, že včeraj je bilo prepozno, zato iskreno upamo, da se bo ta stavba v roku dveh let, kot je predvideno, popolnoma drugače svetila,” je dejala.

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je tesno povezana z UKC Maribor, ki je tudi njena učna baza za izvedbo kliničnega pouka za študente medicine. Že pred epidemijo Covid-19 so bili pogoji delovanja in zdravljenja na Oddelku za infekcijske bolezni na meji vzdržnosti tako za paciente, kakor tudi za zdravstvene delavce, so za naš mediji navedli na Univerzi v Mariboru. “Stavba je namreč stara, dotrajana in niti arhitektonsko niti infrastrukturno ne zagotavlja ustrezne obravnave bolnikov z infekcijskimi boleznimi. Vse to je bilo še bolj jasno izraženo v času epidemije Covid-19, saj je bilo potrebno bolnike iz obstoječe stavbe zaradi neustreznosti prostorov in opreme preseliti na dve etaži Klinike za ginekologijo in perinatologijo, kar je povzročilo dve in pol letno ‘gostovanje’ treh ginekoloških oddelkov na eni etaži kirurške stolpnice. Tam so imeli namesto 80 na voljo le 30 bolniških postelj, namesto treh operacijskih dvoran pa le eno ali občasno dve, kar je trajalo več kot dve leti. To je imelo zelo velike in negativne posledice za številne ginekološke bolnice, ki niso mogle priti na vrsto za zdravljenje, saj kapacitete, ki so bile na voljo, tega niso dopuščale. Zato se še danes v veliki meri srečujemo s primeri bolnic, ki so zaradi nepravočasnega zdravljenja v bistveno slabšem stanju, kot bi bilo, če bi bilo zdravljenje pravočasno. Da je bilo zaradi tega okrnjeno ustrezno in optimalno usposabljanje študentov medicine, saj za to ni bilo ustreznih prostorov, je dodatna posledica nezmožnosti obstoječega infekcijskega oddelka, da bi lahko zdravil svoje bolnike v primeru povečanih potreb, kot je bila epidemija Covid-19.
Zato Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru odločno podpira investicijo v izgradnjo nove infekcijske klinike v Mariboru, saj je to pogoj za kakovostno in optimalno zdravljenje bolnikov z infekcijskimi boleznimi, prav tako pa za zadovoljstvo zdravstvenih delavcev, kakor tudi za kakovostno izvedbo študijskega procesa za študente medicine.”

Stavba po besedah namestnice predstojnice oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Nine Gorišek Miksić že dolgo ne zadošča potrebam in standardom. “V stavbi ne moremo več zagotoviti zadosti varne in kakovostne, kaj šele dostojne obravnave bolnikov,” je povedala. In še dodala, da so bolniki nameščeni v večposteljnih sobah in ker vse nimajo lastnih sanitarij, morajo ob postelje nameščati sobna stranišča. Večkrat se zgodi, da so v sobi nameščeni bolniki različnih spolov ali pa se bolnika večkrat seli, da ne pride do prenosa okužb. Covid-19 je zadeve dodatno poslabšal, saj so bile potrebne dodatne prilagoditve. “Leta 2050 bo več bolnikov umrlo zaradi okužb z večkratno odpornimi bakterijami kot zaradi raka, zato je zagotovitev ustreznih prostorskih namestitev nujna,” je poudarila.

Upamo, da bomo držali obljubo

Njihova enota za intenzivno terapijo, ki so jo vzpostavili po covidu, je nastanjena v stavbi oddelka za psihiatrijo skoraj pol kilometra stran, kar še dodatno otežuje delo. “Ljudem, ki so se odločili za to pot, smo obljubili, da bomo v letu 2026 delovali v novih prostorih. Srčno upam, da bomo to obljubo lahko držali,” je menila vodja te enote Alenka Strdin Košir.

Podpredsednik zdravniške zbornice Boštjan Kersnič, ki si je danes ogledal prostore infekcijskega oddelka, se strinja, da je nujno treba zgraditi novo kliniko. “Zdravniki ne bomo več tiho. Moramo postaviti bolnike na prvo mesto in začeti skrbeti tudi za kritično infrastrukturo. Iz lekcije, ki smo jo doživeli v krizi covid, se moramo naučiti, da potrebujemo kritično infrastrukturo, ki bo zagotavljala, da bomo imeli variabilni del, ki nam bo omogočil, da bomo lahko odgovorili na nepričakovane izzive. Infektološka zgodba še zdaleč ni končana, novi virusi nastajajo in mutirajo, potrebujemo infekcijske klinike po vsej državi,” je poudaril.

Vlada je umaknila projekt izgradnje nove infekcijske klinike v Mariboru iz načrta za okrevanje in odpornost. Po navedbah ministrstva za zdravje so se za preusmeritev teh sredstev v izgradnjo ljubljanske medicinske fakultete odločili zato, ker se je pri mariborskem projektu pojavilo tveganje, da terminski načrt ne bi bi dosežen in bi na ta način izgubili evropski denar. Sredstva za gradnjo mariborske infekcijske klinike bodo zagotovili iz proračuna, zato projekt teče v skladu s terminskim načrtom, so sporočili.

Zaposleni na infekcijskem oddelku so to novico sprejeli z razočaranjem. Nina Gorišek Miksić je povedala, da so bili sami že od vsega začetka vključeni v projektiranje nove infekcijske klinike in po njenem vedenju je vse teklo v skladu z zastavljenim časovnim načrtom. “Nismo pridelali kakšnih zamud, saj se zavedamo, da krvavo potrebujemo novo stavbo,” je dejala.

Mladi forum Socialnih demokratov Maribor je na Vlado Republike Slovenije in Mestno občino Maribor naslovil pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost nad trenutnim stanjem v UKC Maribor. “Naše zaskrbljenosti se nanašajo predvsem na neizpolnjene obljube glede izgradnje nove infekcijske klinike, neustrezno ureditvijo prostorov Oddelka za intenzivno medicino in kadrovskimi stiskami, ki negativno vplivajo na dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev v naši regiji.

Poudarjamo, da stanje v UKC Maribor ni vzdržno. Zaradi kadrovskih stisk se povečujejo čakalne dobe, zmanjšuje se izvajanje predvidenega programa, povečuje se obremenitev zaposlenih in slabšajo se delovne razmere za zaposlene. To pomeni tudi odhod deficitarnega zdravstvenega osebja, kar le še poslabšuje razmere.”