Kako se bodo v prihodnje odvijali spopadi v Ukrajini in kako namerava Rusija zmagati v »vojni izčrpavanja«

Medtem ko zahodni mediji širokim ljudskim množicam prodajajo propagandne zgodbice o vojni v Ukrajini, v resnih strokovnih krogih tudi na Zahodu že prevladujejo bolj racionalne analize stanja. In to stanje nikakor ni dobro za ukrajinsko vojsko...

To smo videli ob padcu Soledarja, ki mu bo zagotovo sledil padec Bahmuta in nato še drugih mest »druge linije« ukrajinske obrambe.

Gre pa za mesto, ki so ga ukrajinske sile krčevito branile, za razliko od področij, ki jih je pred tem ukrajinska vojska osvojila tako, da so se ruske sile hitro taktično umaknile, na primer iz okolice Harkova ali na jugu iz tedaj neubranljivega Hersona. Spodaj lahko vidimo, kako v te boje odhaja tudi slovenski, Ukrajini podarjeni tank M55S, označen s - križi.

Ameriški analitik Douglas Macgregor opozarja, da so temperature v Ukrajini že nekaj dni trajno pod ničlo in da bodo po 14-tih dneh takšnih temperatur razmere povsem primerne za začetek ruskih ofenzivnih aktivnosti.

Kaj se v resnici dogaja in kaj nas še čaka v vojni pa razkriva sodelavec britanskega kraljevega inštituta RUSI Aleks Vershinin.

V članku, ki ga je na spletni strani britanskega kraljevega inštituta za strateške študije objavil 22. decembra lani je ocenil, da so po začetnem napadu ruskih sil, ki so zavzele več kot 20 odstotkov Ukrajine ruske sile nato naletele na odločen ukrajinski odpor, kar se je končalo z umikom Rusov.

There is no Military solution to the crisis in Ukraine. The policy of flooding Ukraine with Weapons will lead to a greater loss life and destruction in Ukraine - And may lead to a permanent condition of conflict in the country as has happened in #Afghanistan #Libya and #Syria .. pic.twitter.com/XQfomSfBH9

— Mick Wallace (@wallacemick) January 10, 2023

»Od takrat je vojna postala izčrpavajoče tekmovanje med Rusijo na eni strani in Ukrajino, ki se bori na čelu zahodne koalicije na drugi strani. Poleti so ruske ofenzive zavzele Liman, Lisičansk in Severodonetsk. Jeseni so ukrajinske ofenzive ponovno zavzele provinco Harkov in mesto Herson, s čimer se je ruski nadzor zmanjšal na približno 50 odstotkov ozemelj, ki so jih po eni oceni zavzeli od 24. februarja.

Nasprotujoči si strani sta sprejeli dve nasprotujoči si strategiji: Rusi bijejo tradicionalno vojno izčrpavanja, osredotočeno na ognjeno moč; Ukrajina pa si prizadeva za manevrsko vojno, osredotočeno na teren. Te nasprotujoče si strategije so tako rezultat razpoložljivosti nacionalnih virov kot premišljenih izbir. Zmrzovanje tal bo napovedalo začetek zimske kampanje, zato bosta obe strani sledili svojim strategijam v omejenih ofenzivah,« razloguje sodelavec britanskega kraljevega inštituta.

Spodaj lahko vidimo, kako rusko topništvo uničuje ukrajinsko pehoto...

»Zaenkrat se zdi, da delujeta obe strategiji. Ukrajina je ponovno zavzela velike dele ozemlja, vendar se je med jesensko ofenzivo izčrpala. Utrpela je strašne izgube in izčrpala ključne zaloge opreme in streliva. Zmogljivosti za nadomestitev izgub in vzpostavitev novih bojnih sestavov še obstajajo, a te hitro usihajo.

Verjamem, da nobena stran ne bo dosegla spektakularne ozemeljske pridobitve, vendar je bolj verjetno, da bo ruska stran dosegla svoje cilje črpanja ukrajinskih virov in hkrati ohranila svoje,« piše sodelavec britanskega kraljevega inštituta.

Manevrska vojna Ukrajincev, osredotočena na teren, je omejena z dvema dejavnikoma: omejeno proizvodnjo topniškega streliva in opreme ter koalicijskimi premisleki.

»Ukrajina je vojno začela s 1800 topovi in lansirniki sovjetskega kalibra. Ti so omogočali stopnje streljanja od 6.000 do 7.000 izstrelkov na dan proti 40.000 do 50.000 ruskim granatam na dan. Temu topništvu je zdaj večinoma zmanjkalo streliva, namesto njega pa Ukrajina uporablja 350 topniških orodij zahodnega kalibra, od katerih jih je veliko uničenih ali so se pokvarili zaradi prekomerne uporabe.

Medtem zahodnim državam samim zmanjkuje streliva; ZDA naj bi proizvedle le 15.000 granat 155 mm na mesec. Ta omejitev je prisilila Ukrajino, da sprejme taktiko množičnih pehotnih formacij, osredotočenih na ponovno pridobitev ozemlja za vsako ceno.

Ukrajina preprosto ne more odgovoriti Rusiji v topniških bitkah. Razen kadar se ukrajinske enote približajo in neposredno napadejo ruske enote obstaja velika verjetnost, da jih bo na daljavo uničilo rusko topništvo,« ocenjuje Vershinin. Spodaj pa lahko vidimo grozljiv in poveden posnetek bojišča iz zraka - na tisoče kraterjev, kakor lunina površina, na mestu, kjer je bila ukrajinska vojska...

Druga omejitev Ukrajine je koalicijska narava njenega vojskovanja. Odkar je zmanjkalo lastnih zalog, je Ukrajina vse bolj odvisna od zahodnega orožja. Ohranjanje zahodne koalicije je ključnega pomena za ukrajinsko vojno. Brez stalnega niza zmag lahko domača gospodarska zaskrbljenost povzroči, da bodo člani koalicije odstopili.

Če podpora Zahoda usahne zaradi izčrpanja zalog ali politične volje, se ukrajinska vojna prizadevanja lahko sesujejo zaradi pomanjkanja zalog. Na nek način Ukrajina nima druge izbire, kot da začne napade ne glede na človeške in materialne stroške.

»Ukrajina je zgradila vojsko, osredotočeno na pehoto, visoko motiviranih vpoklicanih vojakov z omejenim usposabljanjem ali nič usposabljanja. Imajo osrednjo bojno silo predvojne poklicne vojske in približno 14 novih brigad, opremljenih z orožjem in vozili, ki jih je doniral Zahod. Na bojišču udarne skupine hitro napadajo, prodirajo globoko in hitro, nato pa predajo zajeta območja nabornikom, da jih branijo. Ta taktika je dobro delovala na območjih, kjer je pomanjkanje ruskih vojakov preprečilo ustvarjanje trdne fronto, na primer v regiji Harkov. V regiji Herson, kjer je imela Rusija zadostno gostoto sil, je ta taktika povzročila velike izgube in majhen napredek, dokler se Rusija zaradi logističnih težav ni umaknila,« ocenjuje Vershinin.

The only way that answer is correct is if we change the question to:

Is NATO using Ukrainians as Cannon Fodder to fight Russia? pic.twitter.com/Qv1itWNaB0

— #FreeAssange #HandsOff #HandsOffCuba  (@lilitica) January 12, 2023

»Ahilova peta te strategije je ljudstvo. Ukrajina je vojno začela s 43 milijoni državljanov in 5 milijoni vojaško sposobnih moških, vendar je po podatkih OZN 14,3 milijona Ukrajincev zbežalo pred vojno, nadaljnjih 9 milijonov pa jih je na Krimu ali drugih ozemljih, ki jih zaseda Rusija. To pomeni, da je Ukrajina po številu prebivalstva upadla na približno 20 do 27 milijonov ljudi. V tem razmerju ima manj kot 3 milijone vpoklicanih mož. Milijon jih je že vpoklicanih, mnogi preostali pa bodisi fizično niso sposobni služiti bodisi zasedajo pomemben položaj v nacionalnem gospodarstvu. Skratka, po mojem mnenju Ukrajini morda zmanjkuje moških,« ocenjuje Vershinin.

Ruske sile so omejene z številom vojakov, a okrepljene z ogromnimi zalogami topništva in opreme, ki jih omogoča močan vojaški industrijski kompleks. Medtem ko so v zahodnih medijih obstajala številna poročila, da ruski vojski zmanjkuje topniškega streliva, doslej ni bilo vidnega popuščanja ruskega topniškega ognja na nobeni fronti. Na podlagi teh dejavnikov se je ruska stran oprla na tradicijo vojne izčrpavanja, osredotočeno na ognjeno moč.

Spodaj lahko vidimo nove ruske tanke T-90 Preboj, kako odhajajo proti fronti.

»Cilj je doseči nevzdržno stopnjo žrtev, uničiti ukrajinsko živo silo in opremo, hkrati pa ohraniti lastne ruske sile. Ozemlje ni pomembno; njegova izguba je sprejemljiva za ohranitev bojne moči. V Kijevu, Harkovu in Hersonu je ruska vojska zavrnila boj v neugodnih razmerah in se umaknila ter sprejela politično ceno za ohranitev svojih sil.

Za izvedbo te strategije se ruska vojska zanaša na ognjeno moč, zlasti topništvo. Vsaka ruska brigada ima tri topniške bataljone v primerjavi s samo enim v vsaki zahodni brigadi. Skupaj s popravki ognja z velikimi količinami brezpilotnih letal (UAV) in kvadrokopterjev rusko topništvo zmelje ukrajinske sile, preden pehota uniči preživele. To je počasna, naporna vojna, vendar z razmerjem žrtev, ki je precej v korist Rusije. Rusija doslej ni mogla napasti, ker ji je primanjkovalo vojakov, da bi zavarovala boke napredujočih čet. Doslej so lahko Rusi napredovali le v Donbasu, kjer napredovanje ni razširilo frontne črte. Tudi tukaj je bil namen bolj privabiti ukrajinske sile k sebi in jih uničiti, ne pa zavzeti mesto Bahmut. Mobilizacija ima potencial za premagovanje ruskega pomanjkanja delovne sile in omogočanje ofenzivnih operacij, medtem ko je opremljanje njenih sil možno zaradi mobilizacije industrije. Tudi proizvodnja natančnega streliva se povečuje, kljub stalnim dvomom v zahodnem tisku. Po eni oceni se je število video posnetkov napadov ruskih lebdečih brezpilotnih letalnikov Lancet 3 od 13. oktobra povečalo za 1000 odstotkov, kar kaže na veliko povečanje proizvodnje,« navaja podatke Vershinin.

Zanimivo je pogledati tudi posnetke s fronte, ki kažejo, kakšne naciste v Ukrajini podpirajo članice Evropske unije in med njimi tudi slovenska vlada:

Če se Ukrajinci odločijo za veliko ofenzivo, bi to po njegovem mnenju lahko storili na dveh mestih. Prvi je na severu, v regiji Harkov, vendar omejen prehod čez reko Oskil ustvarja enake logistične izzive, s katerimi so se Rusi soočili pri Hersonu.

Drugi je na jugu, da bi prekinil ruski kopenski most do Krima in sčasoma zavzel polotok.

»To verjetno ne bo uspelo. Ukrajinska vojska bi napadala na terenu, idealnem za rusko topništvo. Lahko bi se ponovila bitka pri Hersonu, vendar brez ruskih logističnih težav, ki izhajajo iz omejenega števila prehodov čez reko Dneper, s prav tako majhnimi pridobitvami in enako velikimi izgubami za katere so značilni izbrisi celih mehaniziranih čet in prizori neskončnih konvojev reševalnih vozil in nova pokopališča po vsej Ukrajini. Stopnje izčrpavanja bi šle prav na roko Rusom. Politični pritisk na ukrajinsko vlado, da upraviči izgube zaradi delovanja ruskega topništva v Donbasu s ponovnim prevzemom ozemlja drugje, pa tudi pritisk zahodne koalicije lahko Ukrajino spodbudita k napadu ne glede na vse to,« opozarja avtor.

While NAFO fellas are posting very cute memes, this is what is actually happening in the Ukraine

I dare any NAFO fella to post this video

They won't, because they are portraying this war as a cutesy game.

They're not the ones getting unceremoniously dumped in unmarked graves pic.twitter.com/jXCPQNibQ4

— Andrew Anglin (@WorldWarWang) January 8, 2023

Za rusko vodstvo se ob tem postavlja eno samo vprašanje: Kdaj in kje napasti?

Čas je odvisen od zalog ruskega topniškega streliva. Če so zaloge zadostne, lahko Rusija napade pozimi, sicer pa lahko kopiči zaloge in napade spomladi po sezoni blata.

Čas je odvisen tudi od zahtev glede usposabljanja mobiliziranih rezervistov. Daljše usposabljanje poveča učinkovitost rezervistov in zmanjša število žrtev ter politično tveganje za Kremelj.

This is what I see every day! Military Graves as far as Eyes can see. Most#Ukranian ppl don't want to sacrifice themselves for #US interests.
Tell your g-ment to stop the #ProxyWar.
Ppl of #Ukraine can't speak for themselves pic.twitter.com/1kWN4t5ysv

— Arthur Morgan (@ArthurM40330824) January 9, 2023

Končno bodo pritiski, ki jih rusko vodstvo vidi kot najpomembnejše, odločili o izidu.

Ali bo pritisk domače politike za hitro zmago odtehtal vsa tveganja, ali bodo vojaški razlogi naklonjeni odložitvi do konca spomladanske sezone blata - marca in aprila? Doslej je Kremelj imel vojaške vidike pred političnimi in namiguje, da bo Rusija to zimo izvedla le omejeno ofenzivo.

Spodaj lahko vidimo ruski raketomet TOS med akcijo:

»Lokacija je še en dejavnik. Harkovska fronta je močno gozdnata, kar omejuje učinkovitost ognjene moči, in je strateško nesmiselna brez napada na mesto Harkov. Trajalo bi več mesecev, da bi to večje urbano središče zajeli in to z zelo visokimi stroški.

Omejen napad za ponovno pridobitev linije reke Oskil bi izboljšal rusko obrambno linijo, vendar ne bi predstavljal strateške pridobitve. V Donbasu ruska vojska že izvaja pritisk. Dodatna delovna sila in topniške enote te ofenzive ne bodo veliko pospešile. Za rusko vojsko najbolj obeta Zaporoška fronta.

Železniška proga Pologi-Gulai Polie-Pokrovskoye je idealna za oskrbo ruske ofenzive, ki poteka severno od Pologov. Končno zavzetje Pavlograda bi omogočilo zavzetje Donbasa s prekinitvijo dveh glavnih železniških prog in avtocest, ki sta oskrbovali ukrajinsko vojsko v Donbasu, in prekinilo napade tamkajšnje ukrajinske vojske od zadaj. Odprti teren je idealen za rusko strategijo, osredotočeno na ognjeno moč. Možnost, da pritegne in uniči zadnje ukrajinske operativne rezerve ter dodatno izčrpa njihovo delovno silo, je neposredno v skladu z ruskimi cilji. Nazadnje, zaradi trde zmrznjene zemlje bi bilo težko kopati nove obrambne položaje brez težke opreme. Omejena napadalna bližina Ugledarja bi lahko bila odločilna operacija za zavarovanje vzhodnega boka prihodnje ofenzive,« ocenjuje analitik, ki je bil svoj čas zadolžen za simuliranje vojaških spopadov v zvezi NATO.

"The legendary mines of #Soledar at a depth of 300 meters

Soledar has been a center of industrial salt mining since 1881.

The length of salt mines in the city area has reached 200 km at a depth of 300 meters."https://t.co/vbNwrXmeNg pic.twitter.com/b9ZAHYEVcI

— Seeji Sundarakshan (@Sseeji) January 14, 2023

Spodaj pa lahko vidimo lestvico, ki jo na ruskih kanalih objavljajo glede ukrajinskih trditev v zvezi s padcem Soledarja.

Začne se s Soledar nikoli ne bo padel, Ruski napadi so bili neuspešni, nadaljuje pa z izgovori Mesto ni bilo zasedeno, nato Celotno mesto ni bilo zasedeno, po tem pa Ni vizualne potrditve, Vizualna potrditev je stara in nejasna, Ni obklolitve, Ni nobenih zapornikov, To so Rusi v ukrajinskih uniformah in konča s To mesto je bilo strateško nepomembno.

Trenutno so zahodni in slovenski mediji nekje na zadnji točki te lestvice, potem ko so predelali že vse ostale...

Tudi sklep Vershnina je precej črnogled glede možnosti ukrajinskega upiranja prihodnjim ruskim ofenzivam.

Posnetek pripadnikov PMC Wagner v osvobojenem Soledarju (spodaj) je samo začetek sprememb, ki čakajo Ukrajino letos...

»V izčrpavajočih vojnah zmagujejo sile, ki skrbno gospodarijo z lastnimi viri ob uničevanju sovražnikovih. Rusija je vstopila v vojno z veliko materialno premočjo in večjo industrijsko bazo za vzdrževanje in nadomestitev izgub. Skrbno so ohranili svoje vire in se umaknili vsakič, ko se je taktična situacija obrnila proti njim.

Ukrajina je začela vojno z manjšim naborom virov in se je zanašala na zahodno koalicijo, da bi vzdrževala svoje vojne napore. Ta odvisnost je Ukrajino prisilila v vrsto taktično uspešnih ofenziv, ki so izčrpale strateške vire, ki jih bo Ukrajina po mojem mnenju težko nadomestila v celoti. Pravo vprašanje ni, ali lahko Ukrajina ponovno pridobi vse svoje ozemlje, ampak, ali lahko povzroči zadostne izgube ruskim mobiliziranim rezervistom, da bi spodkopala notranjo enotnost Rusije in jo prisilila za pogajalsko mizo pod ukrajinskimi pogoji, ali pa bo ruska strategija izčrpavanja delovala za priključitev še večjega dela Ukrajine,« ocenjuje avtor.

Če se bo sedanji trend nadaljeval je zato popolnoma jasno, da v takšnem razmerju sil ta ukrajinski cilj – ni dosegljiv. Spremembo bi lahko dosegla le zveza NATO z vstopom v vojno, kar pa bi zagotovo privedlo do jedrske kataklizme, zaradi česar se bo zahodni vojaški blok temu izogibal za vsako ceno…