Celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je sanjska parabola o
Celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je sanjska parabola o "življenju in smrti v pozabljenih, zapuščenih krajih". Foto: Arhiv Kino Nosorogi

Japonska premiera celovečerca, za katerega je Gregor Božič napisal scenarij skupaj z Marino Gumzi, bo 7. oktobra v kinu Theater Image Forum. Oba bosta tudi prisotna na dogodku.

Premiera filma teden dni po prazniku kostanja
"Roadshow, kakor na Japonskem rečejo začetku distribucije, so uskladili s časom v letu, ko tudi na Japonskem pečejo kostanje, datum premiere pa določili teden dni po prazniku kostanja, ki ga zaznamujejo v enem od templjev v Tokiu," je povedala Marina Gumzi, ki je tudi producentka filma.

Film tako nadaljuje festivalsko pot tudi v deželo, ki je za slovenske filme redko dostopna, zato je to nedvomno uspeh in novi mejnik za slovensko kinematografijo, so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC). Celovečerec, ki se ga vse od premiere opisuje s samimi presežniki, je požel tudi številne nagrade. Svetovno premiero je doživel na slovitem festivalu v Torontu, slovensko občinstvo pa ga je prvič videlo na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, od koder je odnesel kar 11 vesen. Bil je tudi slovenski kandidat za mednarodnega oskarja.

Zgodbe iz kostanjevih gozdov je slovensko-italijanska koprodukcija, ki je nastajala približno sedem let. Podpisuje ga produkcijska hiša Nosorogi, med koproducenti je tudi RTV Slovenija.

Izpiljen vizualni slog in pridih pravljičnega
Gre za ganljiv poklon pozabljeni zemlji in njenim prebivalcem. Umeščen je v obmejne beneške vasice v čas pred drugo svetovno vojno, ki je te kraje zaznamoval s hudo revščino in dolgoletnim valom izseljevanja lokalnega prebivalstva.

Sorodna novica "Ko sem hodil v te kraje, so mi ljudje pripovedovali povsem surrealne zgodbe"

Pridih pravljičnega spremljajo pripovedi zadnjih prebivalcev z gozdom poraslih dolin, ki se svojih domov še niso odločili zapustiti. Njihove usode so v filmu osvetljene z izpiljenim vizualnim slogom, ki kaže nežno naklonjenost do narave.

"Ko gledam te konce, se vidi, da država vanje ne vlaga toliko kot v Ljubljano, zato se tam dogaja eksodus mladih. Na ta način sem opazoval situacijo – starega človeka, ki gleda razkroj te družbe, hkrati se pa mora ukvarjati s svojim poslom," je v pogovoru za MMC med drugim povedal Božič o koncih, v katere je umeščen film.

Ustvarjalci filma iz sedmih držav
Filmska in igralska zasedba je mednarodna, pri filmu so sodelovali filmski ustvarjalci iz sedmih držav. Glavne vloge so odigrali Massimo De Francovich, Giusi Merli in Ivana Roščić, v stranskih pa je mogoče videti Tomija Janežiča, Anito Kravos, Natašo Keser in Janeza Škofa.