REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Agresivni pacienti za krmilom držav: Zakaj so politiki z narcisističnimi motnjami nevarni vsem - in ne le sebi?

Agresivni pacienti za krmilom držav: Zakaj so politiki z narcisističnimi motnjami nevarni vsem - in ne le sebi?Trump in Janša - primer dveh narcisistov. Foto: Twitter, montaža Insajder.com

So narcisisti nevarni tudi drugim in ne le sebi?

Ugotovila sta, da je narcizem povezan z 21-odstotnim povečanjem agresije in 18-odstotnim povečanjem nasilja.

Odgovor na to vprašanje sta poiskala Brad Bushman in Sophie Kjaervik z ameriške Univerze Ohio, ki sta nedavno pregledala 437 študij narcisizma, ki so vključile več kor 123.000 udeležencev.

Ugotovila sta, da je narcizem (narcisizem) povezan z 21-odstotnim povečanjem agresije in 18-odstotnim povečanjem nasilja.

Beseda narcizem izvira iz grškega mita o Narcisu, ki se je zaljubil v lastno podobo v tolmunu in nazadnje umrl od hrepenenja, ki ga njegova podoba ni mogla potešiti, zaradi česa ima beseda negativen prizvok, saj porodi asociacije na vzvišenost, arogantnost, domišljavost.

Narcisizem
Narcisizem. Vir: Twitter

Določena stopnja narcizma je za neko starostno obdobje normalna, saj vključuje ljubezen do sebe, samozavest in spoštovanje, kar je odraz duševnega zdravja.

Termin narcističen se nanaša na ljudi, katerih osebnosti so organizirane tako, da ohranjajo svoje samospoštovanje z iskanjem potrditve zunaj sebe.

Pri tem je potrebno ločevati med zdravim narcisizmom kot ljubeznijo do sebe, ki se kaže v dobrem samovrednotenju in samospoštovanju, in narcističnimi motnjami osebnosti.

Zdrav narcisizem kot zdrava samozavest je rezultat dovolj dobrega starševstva.

Ne gre toliko za prepričanje, da so boljši od drugih, temveč bolj za to, da drugih skoraj ne opazijo – razen kadar od njih kaj potrebujejo.

Pretirane zahteve in netočne ali nekritične refleksije otrokovega vedenja in dosežkov pa lahko vodijo v problematične narcisistične poteze.

Pri narcistični motnji gre za pojav patološkega narcizma, pri čemer človek s samoidealizacijo in grandioznimi fantazijami o sebi prekriva prizadet občutek lastne vrednosti, zaradi česa je tak človek še posebej ranljiv in ogrožen.

Ne gre toliko za prepričanje, da so boljši od drugih, temveč bolj za to, da drugih skoraj ne opazijo – razen kadar od njih kaj potrebujejo.

Agresivnost je opredeljena kot vsako vedenje, katerega namen je škodovati drugi osebi, ki noče biti oškodovana, medtem ko je nasilje opredeljeno kot agresija, ki vključuje skrajno fizično oškodovanje, na primer poškodbo ali smrt.

Ljudje z visoko stopnjo narcizma so običajni slabi v partnerskih odnosih, prav tako so nagnjeni k diskriminaciji drugih in zmanjšani empatiji do drugih.

Ob pregledu vseh 437 študij narcisizma sta raziskovalca v zvezi s tem prišla do zanimivih spoznanj.

»Naš pregled je ugotovil, da so posamezniki z visoko narcisoidnostjo še posebej agresivni, kadar so izzvani, vendar so agresivni tudi, kadar niso izzvani. Udeleženci študije z visoko stopnjo narcizma so pokazali visoko stopnjo fizične in verbalne agresije, širjenja tračev, ustrahovanja drugih in celo izkazovanja agresije proti nedolžnim navzočim. Napadali so tedaj, ko so bili mirni in tedaj, ko so bili razburjeni. Narcizem je bil povezan z agresijo pri moških in ženskah vseh starosti iz zahodnih in vzhodnih držav. Zdi se, da ljudje, ki mislijo, da so boljši, nimajo pomislekov glede napadov na druge, za katere menijo, da so manjvredni.«

Ta raziskava je pomembna, ker lahko pojasni marsikaj, tudi primere sicer povsem nerazumljivih »izpadov«, konfliktov in sporov, ki jih lahko spremljamo v javnem in političnem življenju.

Tudi v Sloveniji.

Zdi se, da ljudje, ki mislijo, da so boljši, nimajo pomislekov glede napadov na druge, za katere menijo, da so manjvredni.

»Raziskave sicer kažejo, da imajo vsi neko stopnjo narcizma, nekateri pa imajo višjo raven kot drugi. Višja kot je stopnja narcizma, višja je tudi stopnja agresivnosti. Ljudje z visoko stopnjo narcizma so običajni slabi v partnerskih odnosih, prav tako so nagnjeni k diskriminaciji drugih in zmanjšani empatiji do drugih. Na žalost je narcizem v porastu, družbeni mediji pa lahko prispevajo k temu. Nedavne raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so objavili veliko število selfijev na družbenih omrežjih, v štirimesečnem obdobju dosegli 25-odstotno rast narcističnih lastnosti. Raziskava družbe Honor iz leta 2019 pa je pokazala, da se 85 odstotkov ljudi fotografira več kot kdaj koli prej. V zadnjih letih so se družabni mediji v veliki meri razvili iz orodja za ohranjanja stikov z drugimi v orodje za vzbujanje pozornosti,« opozarjata raziskovalca.

Zelo pomembno področje dela raziskuje, kako ljudje sploh postanejo narcistični.

Ena od študij je pokazala, da se to dogaja tedaj, ko starši precenijo otrokove lastnosti.

Narcizem pa ni samo bolezen posameznika.

Prizadene lahko tudi vso skupino.

»Raziskave so pokazale, da je 'kolektivni narcizem' - ali prepričanje, da je 'moja skupina boljša od vaše skupine' povezan z medskupinsko agresijo, zlasti tedaj, ko je nekdo znotraj v skupini ('naši') ogrožen s strani zunanje skupine ('oni'),« opozarjata raziskovalca.

Bi vse to lahko pomagalo tudi pri razumevanju slovenske ali mednarodne politike?

Gotovo.

Ko je bil v ZDA na oblasti Donald Trump, so skupine najbolj uglednih ameriških psihologov opozarjale javnost, da gre v njegovem agresivnem postopanju za ravnanje človeka z resno narcisistično motnjo.

Že njegovo geslo »America first!« je seveda zvenelo nadvse narcisistično.

Višja kot je stopnja narcizma, višja je tudi stopnja agresivnosti.

O psihološkem profilu predsednika je zelo veliko odkrila tudi Trumpova nečakinja Mary Trump.

Mary Trump, po poklicu psihiatrinja, je pred lanskimi predsedniškimi volitvami objavila knjigo z naslovom »Preveč in nikoli dovolj: Moja družina je ustvarila najnevarnejšega človeka na svetu«, v kateri je razkrila številna družinska ozadja in psihološki profil Donalda Trumpa.

Pravilno je tudi predvidela, da se sploh ne zna soočiti s porazom.

Napovedala je, da bo Donald Trump, zaradi dejstva, da ga je premagal demokrat Joe Biden, imel »živčni zlom za živčnim zlomom.«

»Donald Trump bo naredil naslednje: Ne bo priznal poraza, čeprav je to povsem nevažno. Huje pa je, da ne bo sodeloval v normalnih aktivnostih, ki zagotavljajo miren prenos oblasti. Vse, kar lahko naredi sedaj je, da lomi in uničuje stvari in to bo naredil iz maščevanja. Zmeraj sem vedela, kako krut zna biti…« je dejala.

In potem smo res lahko videli Trumpovo trmoglavljenje vse do konca, ki je privedel do vpada njegovih podpornikov v Kapitol in smrtnih žrtev.

Res kruto maščevanje za poraz, zaradi katerega so umrli nedolžni.

Nemiri v ZDA
Napad Trumpove drhali na poslopje ameriškega Kongresa. Vir: Twitter

Da je Trump pravi narcisist, so v svojih delih opisali številni drugi psihiatri, psihologi in avtorji njegovih biografij, kot na primer avtor knjige »Bes« Bob Woodward, John Gartner v knjigi »Raketni mož: Nuklearna norost v umu Donalda Trumpa«, Justin A. Frank v delu »Trump na kavču: znotraj uma predsednika« ali Philip C. Rucker v delu »Zelo stabilen genij: Testiranje Amerike s strani Donalda J. Trumpa.«

In še bi lahko naštevali.

In kdo bi bil Trumpu najbolj podoben v Sloveniji?

To je seveda jasno.

Njegov največji oboževalec, predsednik slovenske vlade in SDS.

Janez Janša.

Tako so na primer z vladnega Twitter računa novinarje in kritike oblasti napadali kot okužene z virusom marksizma in leninizma.

To ni ušlo britanskem Guardianu, ki je za tem videl sadove ravnanja predsednika slovenske vlade.

Da gre za »slovenskega pacienta« so prepričani desettisoči, ki proti njegovi vladi vsak petek skandirajo na slovenskih trgih.

Nekaterim se zdi njegova karikatura, ki jo nosijo, žaljiva, toda povsem mogoče je, da v resnici razkriva slabo prikrito bolezen voditelja – njegovo narcisistično motnjo, zaradi katere je tako nerazumljivo agresiven do mnogih.

Tudi do opazovalcev njegovega početja, ne samo nasprotnikov njegove politike.

Kar je popolnoma v skladu z ugotovitvami raziskav o narcizmu.

To lahko vidimo celo te dni, ko vedno »molčeči« predsednik republike Borut Pahor ob zaustavitvi postopka imenovanja »slovenskih« evropskih tožilcev za to potezo ne vidi utemeljenega razloga.

Pri tem ne bi smeli pozabiti, da se je ob govoru Donalda Trumpa, v katerem je ta zatrdil, da je zmagal, čeprav vsi glasovi še niso bili prešteti, prav predsednik slovenske vlade Janez Janša odzval tako, da mu je pritrdil ter Trumpu in Miku Penceu še pred preštetimi glasovi napovedal še štiri leta v Beli hiši.

Kako Kleine Zeitung vidi Janeza Janšo
Kako Kleine Zeitung vidi Janeza Janšo. Vir: Twitter

S to potezo se je na koncu sporekel s številnimi politiki iz ZDA, Evrope in Slovenije, da o novinarjih sploh ne govorimo.

Na podoben način so bili skregani z zdravo pametjo tudi številni ukrepi oblasti med pandemijo, v kateri Janševa vlada ni pokazala empatije zlasti do starostnikov.

Zameril se je tudi sedanjemu predsedniku ZDA in največji slovenski zaveznici, kar je prav tako popolnoma nepotrebno in nerazumljivo.

Na podoben način so bili skregani z zdravo pametjo tudi številni ukrepi oblasti med pandemijo, v kateri Janševa vlada ni pokazala empatije zlasti do starostnikov.

Janšo so ob tem kritizirali najvišji predstavniki EU, tudi zaradi odnosa do medijev in ustavitve financiranja STA.

Le kaj je podlaga za to nerazumljivo agresivnost – če ne bolestni narcisizem?

Da je tudi Janez Janša narcisist, se sicer strinjajo tudi številni komentatorji na družbenih omrežjih.

In če pogledamo samo nekatere značilnosti narcisov in oseb z narcisistično motnjo, je takoj jasno, da po vseh svojih značilnostih oba, tako Trump kot Janša spadata v isto kategorijo.

Zato ni nenavadno, da Janša poveličuje Trumpa – oba sta si podobna in oba imata isti problem.

Zato ni nenavadno, da Janša poveličuje Trumpa – oba sta si podobna in oba imata isti problem.

Poveličevanje samega sebe, opažanje drugih samo tedaj, kadar od njih kaj potrebujejo, diskriminacija drugih in drugačnih, popolna odsotnost empatije do drugih in ranljivih, izjemna agresivnost ne glede na to, ali so izzvani ali ne, besno odzivanje na Twitterju in drugih družbenih omrežjih, širjenje grandioznih fantazij o sebi in svojemu narodu kot daleč najboljšem ter zaničevanje drugih – vse to smo lahko opazili v ravnanju in politiki Donalda Trumpa in še danes spremljamo v ravnanju Janeza Janše.

Oba sta šolska primera širjenja verbalne agresije, tračev in poskusov ustrahovanja drugih.

Točno tako, kot to opisujejo študije narcisistične motnje.

Malikovanje. Vir: Twitter

V to spada tudi poveličevanje in mitologizacija vseh mogočih vidikov »osamosvojitve« prav v teh dnevih, v katerih si Janša vedno priskrbi glavno vlogo.

Zato je skrajni čas, da se osebe z resnimi narcisističnimi motnjami poslovijo iz slovenske politike in to še preden se vse konča z kakšno resno medskupinsko agresijo.

Toda to ni največji problem.

Kot kaže omenjena raziskava, bi bil tudi za Slovenijo in ostale države, ki jih vodijo narcisistični voditelji še večji problem to, če bi se prepričanja o »lastni večvrednosti« pod vodstvom takšnih voditeljev navzelo tudi njihovo ljudstvo.

Deloma se je tega tudi že navzelo, še posebej v letu 1991, pod vlado Demosa in pozneje, ko smo bili prav zaradi širjenja nacionalistične ideologije lastne večvrednosti priča etničnemu čiščenju, izbrisu prebivalcev nekdanjih republik SFRJ, pojavljanju paravojaških skupin, povečanemu nasilju proti Romom in podobno.

In zato je skrajni čas, da se osebe z resnimi narcisističnimi motnjami poslovijo iz slovenske politike.

In to še preden se vse konča s kakšno resno medskupinsko agresijo.

Ki si je »slovenski pacient«, kot kažejo opozorila o »državljanski vojni« med programskimi zaključki SDS, podzavestno morda celo res želi…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek