Smrt bi lahko preprečili

Tudi tragična smrt dojenčka ni pospešila birokratskih mlinov

Žiga Kariž / Svet24TV
17. 4. 2024, 13.32
Posodobljeno: 17. 4. 2024, 16.15
Deli članek:

Sredi februarja je v Pomurju umrl sedemmesečni dojenček, ukrepi, ki bi podobne primere lahko preprečili, pa prihajajo zelo počasi.

Jure Zauneker
Patronažna služba v Murski Soboti o rojstvu otroka ni bila obveščena.

V urgentni center Splošne bolnišnice Murska Sobota so 17. februarja z reševalnim vozilom in v spremstvu zdravnika reševalca pripeljali sedemmesečnega dojenčka. Kljub oživljanju je umrl. Iz bolnišnice so takrat sporočili, da je zdravnik, ki je spremljal otroka, povedal, da so svojci poklicali reševalno službo, ker je otrok nenadoma postal neodziven in ni dihal. Reševalna ekipa je že med vožnjo do bolnišnice otroka oživljala, postopek reanimacije so nadaljevali v urgentnem centru. Po eni uri so ugotovili njegovo smrt. Otrok je bil ob prihodu v bolnišnico neodziven, ni dihal in je bil brez utripa.

Patronažna služba za otroka ni vedela

Otrok je z družino živel na Goričkem, kjer zdravstveno varstvo zagotavlja ZD Murska Sobota. Kot so pojasnili v zdravstvenem domu, patronažna služba ni bila obveščena o nosečnosti in rojstvu tega otroka, saj starši niso oddali uradne prijave. »Zaradi tega v pristojni službi ni bilo vzpostavljenega nobenega predhodnega spremljanja zdravstvenega stanja otroka. Posledično pri družini ni bilo zabeleženih obiskov patronažne službe, ki bi lahko ponudila podporo ali spremljala razvoj otroka. V času pred tragičnim dogodkom zdravstvene službe tudi niso zabeležile obravnave otroka,« so pojasnjevali v murskosoboškem ZD.

Vpletel se je varuh človekovih pravic

Dejstvo, da o obstoju otroka patronažna ni bila obveščena, je sprožilo javno debato o sistemu obveščanja. Izkazalo se je, da ima vsaka bolnišnica uveljavljen svoj sistem, večina pa breme obveščanja prepušča družinam oziroma porodnicam. Torej če porodnica ne obvesti patronažne službe, tam ne vedo, da obstaja družina oziroma otrok, ki potrebuje oskrbo. Še pred smrtjo nesrečnega dojenčka je sistem obveščanja patronažnih služb pod drobnogled vzel urad varuha človekovih pravic Petra Svetine. Vse porodnišnice je varuh zaprosil za pojasnilo, na kakšen način pri njih poteka obveščanje patronažne službe po odpustu porodnice iz porodnišnice, ali obstajajo razlike glede obveščanja patronažne službe glede na občino bivanja porodnice in v kolikšnem času po odhodu porodnice iz porodnišnice o tem porodnišnica obvesti patronažo službo. Zaprosil je tudi za podatek, ali obveščanje poteka pisno, po telefonu ali prek elektronske pošte. V zaprosilu je varuh porodnišnice pozval tudi k navedbi razlogov, če prihaja do kakršnihkoli odstopanj.

Jure Klobčar
Varuh človekovih pravic Peter Svetina

Molk porodnišnice iz Murske Sobote

Po preučitvi prejetih odgovorov 12 od vseh 14 vprašanih porodnišnic, pri čemer varuh iz Splošne bolnišnice Murska Sobota in Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj (tudi po poslani urgenci) ni prejel odgovorov, je varuh ugotovil, da je praksa obveščanja patronažnih služb po odpustu porodnic iz porodnišnic precej različna. V večini primerov (sedem porodnišnic) je način obveščanja patronažne službe odvisen od kraja bivanja porodnice. Porodnišnice namreč obveščajo le lokalne zdravstvene domove, nato pa patronažna služba kontaktira s porodnico ter se dogovori za obisk na domu. Porodnice, ki ne bivajo na območju, kjer se nahaja porodnišnica, pa morajo same kontaktirati s patronažno službo in se dogovoriti za obisk na domu. Ob tem se je varuhu porodilo vprašanje, ali so v teh primerih lahko dosledno upoštevane določbe Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, ki kot standard dela zahteva zajem novorojenca v 24 urah po odpustu iz porodnišnice. Varuh se tudi sprašuje, ali je mogoče pričakovati, da bodo porodnice patronažno službo poklicale takoj ob prihodu domov, ko je njihova pozornost v celoti usmerjena v novorojenčka, in ali ne bi bilo ustreznejše, da bi bila ta odgovornost na pristojnih ustanovah, ki bi z medsebojnim sodelovanjem lahko izboljšale način medsebojnega obveščanja ter s tem zagotovile enotno obravnavo vseh porodnic ne glede na območje njihovega bivanja. Nadalje je varuh ugotovil, da tri porodnišnice obvestijo zdravstveni dom na območju bivanja porodnice ne glede na to, iz katerega območja porodnica prihaja (torej neodvisno od dejstva, ali porodnica prihaja iz območja porodnišnice ali iz kateregakoli drugega dela Slovenije). Tovrstno prakso porodnišnic je varuh ocenil kot primer dobre prakse, saj je s tem zagotovljena enaka obravnava porodnic ne glede na kraj bivanja.  

Odgovornost prenesli na porodnice

Iz prejetih odgovorov dveh porodnišnic pa je varuh ugotovil, da se morajo porodnice same dogovoriti za obisk patronažne službe, ne glede na to, iz katerega območja prihajajo. Varuh je ob tem zaznal tudi različno prakso porodnišnic, kdaj in na kakšen način obveščanje poteka – nekatere porodnišnice obvestijo patronažno službo na dan poroda oziroma naslednji dan, druge pa na dan odpusta iz porodnišnice oziroma dan po odpustu, in sicer prek interne pošte, osebnega prevzema patronažne službe ali navadne pošte.

Počasni birokratski mlini

Varuh je za mnenje zaprosil tudi ministrstvo za zdravje, ki je pojasnilo, da poenotenje načina obveščanja in digitalizacije prenosa občutljivih osebnih podatkov iz porodnišnice do patronažnih služb skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje naslavlja in ureja, pri čemer pa naj bi bile po sedanji časovnici vse aktivnosti v celoti zaključene najpozneje sredi leta 2025, s čimer naj bi podprli vse faze procesa obveščanja patronažne službe. Varuh ocenjuje, da je glede na ugotovitve o neenakem obveščanju patronažne službe o odpustu iz porodnišnice kršeno načelo enakega varstva pravic skladno z 22. členom Ustave Republike Slovenije. Da je ministrstvo za zdravje prepoznalo potrebo po enotnem načinu obveščanja patronažne službe po odpustu porodnic iz porodnišnic in da potekajo določene aktivnosti, vezane na urejanje tega področja, varuh sicer pozdravlja, ga pa skrbi, ker spremembe prihajajo prepočasi.

Nujna ureditev samodejnega sporočanja rojstev patronažni službi

Tako novorojenček kot mati imata pravico do patronažne obravnave v roku 24 ur, zato je nujno, da se na tem področju uredi samodejno sporočanje rojstev patronažni službi. Tako je za Svet24TV povedala predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman.

Kot je dodala Ažman, imajo bolnišnice že sedaj dolžnost, da posredujejo podatke o rojstvu centralnemu registru prebivalstva, zato je od tu naprej samo še en korak, ki bi ga lahko uredili z digitalizacijo. »Mi smo že večkrat opozorili, da se v času digitalizacije uporabi moderne poti komunikacije. Še vedno se namreč dogaja, da nekatere porodnišnice o rojstvih otrok patronažne sestre obveščajo po pošti, za katero vemo, da danes prihaja po treh, štirih dneh,« je ponazorila Ažman.

V Zbornici imajo rešitev tudi za javljanje rojstev na domu, ki jih je vse več. »Javljanje rojstev v tem primeru ni zakonsko urejeno. Zato predlagamo, da bi ta rojstva morala v sistem javljati babica, ki pomaga pri porodu.«

V Splošni bolnišnici Murska Sobota so danes za Svet24TV pojasnili, da so zavezani k »transparentni komunikaciji z vsemi zainteresiranimi javnostmi, vključno z Varuhom človekovih pravic, ki igra ključno vlogo v naši družbi, pri čemer pri pregledovanju elektronske pošte nismo zaznali konkretne poizvedbe od Varuha.«

Navedli so še, da v porodnišnici sledijo veljavnim zakonskim okvirjem in praksam, ki so usklajene s praksami večine slovenskih porodnišnic. Zavedamo se, da si nekateri starši celo ne želijo pomoči patronažne službe, praksa v Sloveniji pa je pokazala tudi nekatere pravne zadržke pri avtomatskem obveščanju. »V Splošni bolnišnici Murska Sobota si na tem področju želimo sistemske rešitve, ki pa upošteva vse vidike, na prvo mesto pa daje zdravje in dobrobit otrok in mater.«