V Državnem zboru o usodi Vizjakovega zakona, ki zaslužke z odpadki daje monopolistu, podporniku stranke SDS!

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ki je po svoji aferi glede »stiskanja jajc« sodnikom skorajda izginil iz javnosti, bo moral vsaj na kratko znova priplavati na površino političnega življenja v Sloveniji.

Člani pristojnega parlamentarnega odbora so namreč odločali o predlogu novega zakona o varstvu okolja, enega ključnih projektov njegovega mandata.

Ta rešuje desetletje staro problematiko odpadne embalaže, ki se kopiči na odlagališčih komunalnih podjetij, stroške njenega odvoza pa plačuje država. Odpravlja tudi kršitve prava Evropske unije (EU), zaradi katerih državi grozi kazen.

Slovenija ima enega od najmanj urejenih trgov upravljanja z odpadki, problem pa naj bi rešil - novi zakon.

Odbor DZ je nato pritrdil predlogu zakona o varstvu okolja, h kateremu je koalicija v torek in včeraj vložila za več kot 120 strani dopolnil.

V opoziciji so predlagali preložitev seje, saj da dopolnil ni bilo mogoče preučiti, s čimer je kakovostna razprava nemogoča.

Minister Andrej Vizjak je zatrdil, da dopolnila ne posegajo v predlagane rešitve.

Vendar so v omenjeni zakon na Vizjakovem ministrstvu skušali vnesti tudi nekatere škodljive rešitve.

Za številne je najbolj sporna predvidena ureditev tako imenovanega sistema razširjene proizvajalčeve odgovornosti (PRO), po kateri bi »proizvajalci nosili vse stroške, povezane z odpadki iz svojih proizvodov«.

Do zdaj se je z odpadno embalažo v Sloveniji ukvarjalo šest podjetij – Slopak, Interseroh, Surovina, Recikel, Dinos in Embakom.

Med sabo so se borila za posel pri velikih trgovcih, pijačarjih in drugih proizvajalcih izdelkov, ki so zapakirani v embalažo.

Res.. Vizjak je finančni genij.

Kupiti delnice na puf.. pa to lahko dela le pravi slovenski domoljup! pic.twitter.com/aF7B1ZDZaU

— Jure Trbič (@TrbicJ) March 2, 2022

V zameno za plačilo so ta podjetja poskrbela za obdelavo odpadne embalaže, torej za recikliranje ali sežig.

Težava je, ker je bilo letno okrog 120.000 ton odpadkov pobranih v zabojnikih, dejansko pa je bilo plačane pol manj, le okrog 60.000 ton.

Namesto, da bi poskrbeli za pravično financiranje in uvedli boljši nadzor, so se na Vizjakovem ministrstvu odločili, da bo vse skupaj prevzelo podjetje Slopak, ki je blizu SDS in postalo - monopolist.

Direktor Slopaka je namreč Boštjan Aver, ki je bil v zadnjem času kandidat največje vladne stranke za več položajev v državnem gospodarstvu.

Posel pa je vreden reci in piši 20 milijonov evrov! Letno...

Zakon o varstvu okolja pa je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak ob prvi obravnavi v DZ primerjal celo - z okoljsko ustavo...

O tem, zakaj gre za katastrofalno rešitev za problem odpadkov v Sloveniji so se nedavno na posebnem posvetu oglasili tudi slovenski strokovnjaki, o čemer smo že poročali.

Veste, Vizjak je tudi tak lumpi, je podprl odprt trg cene naftnih derivatov pa pred tem kupil za vec kot 100k€ denic Petrola. Odobril je inlegalne gradnje po letu 1998. To inlegalnost se lahko samo v sloveniji. Avstrijski minister je odstopil za manj in sel ven iz drzave.

— Damjan Krivicic (@damjankrivicic) February 23, 2022

Na spletnem posvetu »Ali trg upravljanja z odpadki v Sloveniji deluje?«, organiziranem s strani Alumni kluba Ekonomske fakultete, so se udeleženci strinjali, da je za ureditev področja nujno sodelovanje med različnimi subjekti in okrepljena vloga države.

Nakopičeni odpadki pri izvajalcih javnih služb so jasni pokazatelj, da je trg neurejen.

Vlade se v zadnjih letih proti temu borijo z interventnimi zakoni ter dodatnimi proračunskimi sredstvi.

Bojan Tavčar iz Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence je opozoril, da je trg upravljanja z odpadki v Sloveniji med bolj netransparentnimi.

»Ne razpolagamo s pravimi podatki, pojavljajo pa se tudi očitki o pritiskih različnih interesnih skupin,« je izpostavil Tavčar ter dodal, »prihodnja zakonodaja bi morala večji poudarek dati na mehanizem učinkovitega nadzora. Nov predlog zakona o varstvu okolja (ZVO-2) prinaša monopolno ureditev in dokazano je, da takšne omejitve trga vodijo v zmanjšanje števila inovacij in višanje cen.«

Nov predlog zakona je po njegovem mnenju težaven, saj ne sledi trendom Evropske unije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, opozarja, da bi monopolna ureditev »z zvišanjem cen v največji meri škodoval prav malim podjetnikom in obrtnikom«.

Pomen inovacij in visoko izobraženega kadra v panogi je izpostavil Bart Stegeman iz EIT Climate-KIC.

V Evropi že poteka veliko iniciativ, ki odpadno plastiko vidijo kot vir energije, priložnost bi lahko zagrabila tudi Slovenija.

»Sodelovanje in sinergija sta na tem področju ključnega pomena. Država bi morala v tem primeru nastopati kot koordinator med različnimi deležniki, vendar se pri pripravi predloga zakona ZVO-2 z zunanjim akterji ni sodelovalo,« je poudaril red. prof. dr. Sašo Polanec iz Ekonomske fakultete.

Kot zgledni državi so udeleženci izpostavili Avstrijo in Nemčijo.

Monopolna ureditev trga je problematična z vidika konkurenčnosti. Tudi v preteklosti se je izkazalo, da tovrstne prakse niso bile učinkovite.