Babičino seksualno življenje Urške Djukić nominiran za nagrado Evropske filmske akademije

Večkrat nagrajeni kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić je nominiran med petimi kratkimi filmi za filmsko nagrado Evropske filmske akademije (EFA). Pred tem je bil kandidat za nominacijo med 29 filmi. Gre za drugo nominacijo slovenske režiserke v samostojni Sloveniji.

Večkrat nagrajeni kratki animirano-dokumentarni film Babičino 
seksualno življenje režiserke Urške Djukić je nominiran med 
petimi kratkimi filmi za filmsko nagrado Evropske filmske akademije (EFA).
Večkrat nagrajeni kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić je nominiran med petimi kratkimi filmi za filmsko nagrado Evropske filmske akademije (EFA).  

LJUBLJANA > Prva je bila režiserka Maja Weiss, leta 2002 s celovečernim igranim filmom Varuh meje, ki je bil nominiran v kategoriji filmskih prvencev, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra.

Nominacijo si je tiho želela že od same premiere filma

Režiserka Urška Djukić je v odzivu na nominacijo med petimi kratkimi filmi za nagrado EFA povedala, da si je to tiho želela že od same premiere filma.

"Zaradi tega uspeha bo film Babičino seksualno življenje videlo še več ljudi in to je največje darilo za nas, ustvarjalce filma in tudi za vse ženske, ki so v preteklosti in ki še danes v podrejenem položaju trpijo v nasilnih odnosih," je še dodala.

Večkrat nagrajeni film Babičino seksualno življenje popelje na kratek izlet v zgodovino intimnosti podeželske babice, ki povzema odnos, v katerem so bile ženske v prvi polovici 20. stoletja pod streho strogih cerkvenih naukov in splošnih družbenih konvencij razumljene kot objekt za potešitev spolne sle svojih mož.

Navdih dobila v pričevanjih žensk, zbranih v knjigi Milene Miklavčič

Navdih za film je avtorica črpala iz pričevanj žensk, ki jih je Milena Miklavčič zbrala v knjigi Ogenj rit in kače niso za igrače. Scenarij za film sta napisali režiserka, ki je film tudi zmontirala, in Maria Bohr. Sorežiserka in animatorka je Emilie Pigeard, glasove so posodili Doroteja Nadrah, Jure Henigman, Mara Vilar, Božena Zabret in Bojana Ciglič, skladatelj glasbe je Tomaž Grom. Zvok je oblikoval Julij Zornik, film je slovensko-francoska koprodukcija, slovenski producent je produkcijska hiša Studio Virc, zanjo producent Boštjan Virc.

Virc je povedal, da "Babičino seksualno življenje prinaša zgodbe žensk s slovenskega podeželja, ki so s svojo univerzalnostjo in avtorsko kakovostjo najprej ustvarile pogoje za uspešno koprodukcijo s Francijo. Temu je sledila z nagradami tlakovana mednarodna festivalska pot in sedaj nominacija za evropsko filmsko nagrado (...) Ključno je, da gre ob vsej mednarodni vpetosti še vedno za izvirno in relevantno slovensko avtorsko zgodbo v slovenskem jeziku".

Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je ob nominaciji povedala, da je uvrstitev kratkega filma Babičino seksualno življenje med kandidate za "evropskega filmskega oskarja" izjemen uspeh tako za ustvarjalce kot za celoten slovenski filmski prostor. "Dobili smo jasno potrditev, da slovenski film sodi v sam vrh evropske kinematografije," je dodala.

Film Babičino seksualno življenje je sofinanciral Slovenski filmski center.

Podelitev nagrad bo 10. decembra v islandskem glavnem mestu Reykjavik.

Trenutno pripravlja svoj prvi celovečerni igrani film

Režiserka Urške Djukić trenutno pripravlja svoj prvi celovečerni igrani film z delovnim naslovom Little Trouble Girls.

Leta 2003 je bil kratki igrani film Atorzija srbskega režiserja Stefana Arsenijevića, slovenske produkcijske hiše Studio Arkadena in s podporo takratnega Filmskega slada, prav tako nominiran za evropsko filmsko nagrado v kategoriji kratkih filmov in je nagrado za najboljši kratki film tudi prejel.

Evropske filmske nagrade vsako leto od leta 1988 podeljuje Evropska filmska akademija za priznanje odličnosti dosežkov evropske kinematografije. Nagrade podeljujejo v 19 kategorijah, med katerimi je najpomembnejša najboljši film. Nagrade so omejene na evropsko kinematografijo ter evropske producente, režiserje in igralce.


Najbolj brano