Foto: Reuters
Foto: Reuters

Možnosti za nove naložbe zelenega prehoda je v Sloveniji zelo velik, meni okoljevarstvenik in nekdanji direktor vladne službe za podnebne spremembe Jernej Stritih. "Omejitev tako rekoč ni, doseči je mogoče veliko, še posebej na področju sonca in uporabe biomase. Težje bo z vodami, kjer je potencial praktično že izkoriščen, in pri vetru, kjer imamo težave zaradi razpršene poselitve in zato zelo malo območij, kjer je mogoče daleč od naselij umeščati vetrnice." Plin bo vse dražji, zato vlaganje v ogrevanje te vrste ni več razumno. "Država z omejevanjem tega dolgoročno pravzaprav ščiti ljudi." Pri kurjenju na biomaso je treba veliko skrb nameniti pečem, ki bodo omogočile kakovostno izgorevanje. "Kjer to ne bo mogoče, imajo po mojem mnenju prav, da lokalne skupnosti dobijo možnost omejevanja ogrevanja te vrste ali spodbud za daljinsko ogrevanje."

Jernej Stritih. Foto: Radio Slovenija
Jernej Stritih. Foto: Radio Slovenija

Sončne elektrarne na strehe, opuščena zemljišča in parkirišča

Naložbe v sončne elektrarne se hitro cenijo, prostora zanje je veliko. Lani so v naši državi postavili toliko sončnih elektrarn kot pred tem skupno v 20 letih. A po novem bodo morali lastniki teh elektrarn sproti plačevati omrežnino. Spodbude na tem področju se umikajo. Kot pravi Stritih, je to logična posledica tega, da se sama naložba ceni. "Nesmiselno bi bilo subvencionirati nekaj, kar se izplača samo po sebi. Prav pocenitev naložbe je izzvala eksponentno rast graditve sončnih elektrarn. Tudi v prihodnjem desetletju bo to glavna zgodba v Sloveniji na področju proizvodnje elektrike, ker se preprosto izplača."

Kako prepričati ljudi o koristnosti vetrnic

"Zagotovo moramo pri vsaki naložbi v obnovljive vire paziti, da ne škodujemo drugim vidikom okolja, na primer, da ne zmanjšujemo biotske raznovrstnosti ali ogrožamo zdravja in dobrega počutja ljudi. To ne bi bilo prav. Zato so za umeščanje teh objektov predvideni postopki, ki jih je treba upoštevati. Pri tem so na prvem mestu interesi lokalnega prebivalstva. Ne samo v Sloveniji, povsod po svetu je prav soglasje lokalnega prebivalstva ključ do neke naložbe."

V Sloveniji imamo zdaj tri vetrnice, pred graditvijo novih pa dva ključna problema, pravi Stritih. "Imamo manj vetrnega potenciala kot v nekaterih drugih delih Evrope, sploh na severu ali v Dalmaciji, na primer, kjer ves čas piha. Drugi problem je, da je Slovenija ena najbolj razpršeno poseljenih držav v Evropi. Torej je zelo težko najti ustrezen odmik vetrnic od naselij. Težava je tudi velika biotska raznolikost, saj bi vetrnice na nekaterih območjih ogrozile, na primer, ptice." Zaradi vsega tega je prostor za vetrnice težko najti, meni Stritih, in dodaja, da jih ne smejo umeščati na silo, nekam, kamor ne spadajo.

Bodo gospodinjstva imela več števcev?

Zelo pomemben vidik zelenega prehoda je tudi upravljanje s porabo energije. Evropska unija je sprejela uredbo, ki omogoča, da bo imelo vsako gospodinjstvo več števcev za elektriko. "Gospodinjstva bodo imela po tri števce: enega za splošno rabo, enega za toplotno črpalko in enega za polnjenje električnega avtomobila. Z dobaviteljem elektrike se bodo v pogodbi dogovorili, da se bo avto polnil, ko je elektrika najcenejša, da bo toplotna črpalka delala takrat, ko je največ elektrike v omrežju. In tako se bodo do neke mere uravnavala nihanja v proizvodnji. Da bo torej največ porabe takrat, ko bo proizvodnja največja." S tem se ukvarjata vsa Evropa in svet. Treba bo okrepiti omrežja in zadrževalnike.

Državna pomoč proti energetski revščini

Zaradi zelenega prehoda se ne bo treba odpovedati ničemur, je prepričan Stritih. "Električni avtomobili so veliko učinkovitejši, energetsko varčne hiše ali stanovanja so prijetnejši za bivanje." Slabo luč na vse skupaj pri ljudeh mečejo nekatere nasedle naložbe v nekaterih občinah, na primer v daljinsko ogrevanje, ki postaja zelo drago, ker kurijo premog ali plin. "Samo temu se bodo morali ljudje odpovedati. Ker ni bil pravočasno opravljen prehod na obnovljive vire. Seveda bo zaradi tega treba spremeniti nekatere zadeve. Odpovedati pa se ne bo treba ničemur. Ključne bodo pametne naložbe. Za pravičen prehod bo morala poskrbeti tudi država v primerih, kjer bo grozila energetska ali prevozna revščina. Ljudem bo morala pomagati pri teh vlaganjih in vzpostaviti ustrezen javni prevoz."

Več v novi epizodi oddaje Ob osmih.

Jernej Stritih: V Sloveniji je težko najti prostor za vetrnice