Gradnja je po več kot desetletju priprav na projekt v več fazah trajala skoraj štiri leta, pri tem so se spopadali tudi s težavami pri financiranju projekta, saj planirana evropska in državna sredstva niso zadoščala za dokončanje del.

Naložbo so po številnih nepredvidenih podražitvah zaradi zahtevne obnove spomeniško varovanega dvorca lahko končali šele po zaslugi pol milijona evrov vredne donacije anonimnega dobrotnika.

V centru za starejše bo delo dobilo še 35 zaposlenih. Foto: BoBo
V centru za starejše bo delo dobilo še 35 zaposlenih. Foto: BoBo

Kot je povedala direktorica Doma starostnikov Črneče Katja Pavlinič, so center starejših načrtovali tako, da v največji možni meri vključuje značilnosti gradnje, prostorskih rešitev in uporabljenih materialov, kot jih narekuje že potrjena uspešna praksa t. i. domov pete generacije v drugih okoljih Evropske unije.

"Naš cilj je okrepiti skrb za starejše ter soustvariti trajnostno in povezano skupnost, ki bo izžarevala občutek domačnosti. Nov center bo zagotavljal celovito oskrbo starejših, ob tem pa nudil tudi prostor za socialno vključevanje in medgeneracijsko povezovanje," je dejala Pavlinič in dodala, da bo delo v njem dobilo 35 dodatno zaposlenih.

Del inovativne investicije je tudi prenova doslej zapuščenega dvorca Javornik, enega najpomembnejših objektov kulturne dediščine na Koroškem. Projektiranje dvorca in celotnega centra starejših je delo priznane slovenske arhitektke Maruše Zorec, katere dela po besedah Pavlinič ne sledijo le trenutnim modnim trendom, ampak tudi trajnosti in funkcionalnosti.
V dvorcu bo sicer prostor za kulturne dejavnosti, druženje in izobraževanje, ob tem pa upajo, da se bodo v njem rojevale tudi nove ideje na področju institucionalnega varstva.

Da tudi ta pridobitev prispeva k skladnemu regionalnemu razvoju, je ob odprtju povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ravenski župan Tomaž Rožen pa je izrazil zadovoljstvo, da so vendarle dočakali odprtje objekta. "Prostor dobiva novo vsebino, hkrati pa je obnovljena tudi kulturna dediščina, s čimer okoli 10.000 kvadratnih metrov degradiranih prostorov končno začenja novo življenjsko obdobje," je dodal Rožen, ki je tudi sam opomnil na finančne in druge ovire pred začetkom izvedbe projekta. Dvorec sicer v celoti še ni obnovljen, manjkajo tudi parkirišča, zato jim kar nekaj dela ostane še v prihodnosti, je dodal.