Dodatki bodo izplačani na enak način, kot so izplačane socialne pomoči, ob tem pa ne bo na noben način zamejeno, na kakšen način lahko gospodinjstva porabijo denar. Foto: MMC RTV SLO
Dodatki bodo izplačani na enak način, kot so izplačane socialne pomoči, ob tem pa ne bo na noben način zamejeno, na kakšen način lahko gospodinjstva porabijo denar. Foto: MMC RTV SLO

Prvi sveženj pomoči je namenjen najbolj ogroženim skupinam državljanov, pripravilo pa ga je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. "V nasprotju s prejšnjo vlado smo se v naši ekipi odločili, da bomo pomoč targetirali in jo odmerili tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Zato naš sveženj pomoči naslavlja socialno ogrožena gospodinjstva in invalide. To sta dve ciljani skupini," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister Luka Mesec.

Luka Mesec. Foto: Zajem zaslona
Luka Mesec. Foto: Zajem zaslona

Pojasnil je, da so socialno ogrožena gospodinjstva tista, v katerih živijo upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenih dodatkov, takšnih gospodinjstev je v Sloveniji po navedbah Mesca 63 tisoč. Če v takšnem gospodinjstvu živi samska oseba, bo upravičena do 200-evrskega dodatka. V veččlanskih družinah pa se bo pomoč seštevala – če sta recimo dva člana socialno ogrožena in oba brezposelna, bosta prejela 314 evrov, če imata otroka, bosta poleg 314 evrov za otroka prejela še 118 evrov pomoči oziroma polovico tega, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Iz tega naslova bo pomoč prejelo približno 54 tisoč, vključenih pa bo še devet tisoč prejemnikov varstvenega dodatka, je pojasnil Mesec.

Drug sklop pomoči je namenjen invalidom. "Tukaj naslavljamo najbolj ogrožene invalide, in sicer so to invalidi, ki so upravičeni do invalidnega nadomestila," je dejal minister in pojasnil, da je teh skupaj 7400, vsak od njih pa bo prejel po 200 evrov. Če invalid živi tudi v socialno ogroženem gospodinjstvu, bo prejel dodatke, ki mu pripadajo kot članu socialno ogroženega gospodinjstva, in pa hkrati to 200-evrsko invalidsko nadomestilo.

Dodatki bodo izplačani na enak način, kot so izplačane socialne pomoči, ob tem pa ne bo na noben način zamejeno, na kakšen način lahko gospodinjstva porabijo denar. "Gre za pomoč tistim, ki bodo na lastni koži najbolj občutili rastoče cene energentov in hrane. Predvidevamo, da bo glede na to, da njihov manevrski prostor porabe ni ravno širok, pomoč v veliki meri porabljena namensko," je dejal minister.

Izplačilo tudi kot vabilo v sistem pomoči za redna izplačila

"Pomembno je, da bomo med razdeljevanjem pomoči – to bo od 1. novembra do 31. marca – v sisteme socialne varnosti povabili vse tiste, ki so do socialnih pomoči upravičeni, pa jih ne prejemajo, ker jih ni v sistemu," je ob tem poudaril Mesec. Kot je pojasnil, analize kažejo, da so to večinoma ljudje, ki živijo sami in so starejši od 65 let, v precejšnjem delu pa gre za ženske. "Številne niti ne vedo, da jim recimo pripada socialnodenarna pomoč ali pa varstveni dodatek, in v bistvu bomo to pomoč proti draginji uporabili tudi kot neke vrste vabilo, da jih povabimo v sistem pomoči in da začnejo prejemati pomoč na redni bazi ter si s tem materialno opomorejo," je napovedal minister.

Za izplačila enkratnih dodatkov ogroženim gospodinjstvom in invalidom bo po ocenah ministrstva namenjenih 41 milijonov evrov pomoči, od tega 27 milijonov v letošnjem letu in 14 milijonov v prihodnjem.

Vlada je že sprejela regulacijo cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne in zaščitene odjemalce, potrdila predlog zakona za začasno znižanje DDV-ja na energente, pred začetkom jesenske ogrevalne sezone pa napoveduje tudi regulacijo cen kurilnega olja in daljinskega ogrevanja.

Minister Matjaž Han je dejal, da prihajajo hudi časi. Foto: EPA
Minister Matjaž Han je dejal, da prihajajo hudi časi. Foto: EPA

Han: Ne bi rad strašil, a prihajajo hudi časi

"Sam osebno in ministrstvo kot ekipa na dnevni bazi spremljamo situacijo, ki se nam dogaja v Sloveniji in je povezana z energetsko revščino," je v uvodu povedal gospodarski minister Matjaž Han in dodal, da imajo na ministrstvu ustanovljeno gospodarsko koordinacijo, kjer sodelujejo predstavniki gospodarstva, na vladi pa t. i. draginjsko skupino, v kateri ministri sodelujejo pri reševanju problematike zaradi draginje.

Ocena svetovne banke pravi, tako Han, da se je v letu 2022 cena energije zvišala v povprečju najmanj za 50 odstotkov, kar vpliva na rezultate gospodarskih družb. "Štiri petine slovenskih podjetij govorijo o tem, da bo zaradi povišanja cen energentov upadel dobiček, tri četrtine pa jih ocenjuje, da bodo oškodovani pri sami konkurenčnosti," je navedel rezultate ankete, ki jo je izvedla Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

Po njegovih besedah so sprejeli zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen tako elektrike kot zemeljskega plina. "To je prvi ukrep v letošnjem letu, ki bo na neki način pomagal gospodarstvu, ker se vsi skupaj zavedamo, pa ne bi rad strašil, da prihajajo hudi časi v naslednjem letu, na kar moramo biti pripravljeni," je opozoril Han. Zakon bo obravnaval Ekonomsko-socialni svet in je usklajen z Evropsko komisijo, tako da ni nevarnosti nedovoljene državne pomoči podjetjem, je navedel.

Matjaž Han. Foto: Zajem zaslona
Matjaž Han. Foto: Zajem zaslona

Han: 40 milijonov pomoči za gospodarstvo

Za ukrep bodo namenili 40 milijonov evrov, tako Han, s tem denarjem pa bodo sofinancirali 30 odstotkov stroškov in tako pomagali gospodarstvu. "Seveda, če so cene energije zrasle za dvakratnik v povprečju enega leta," je dejal. Do konca leta 2022 bodo izplačali prvih 20 milijonov evrov, v prihodnjem letu do 15. marca pa še preostalih 20 milijonov pomoči, je pojasnil.

Vloge za pomoč bodo podjetja morala vložiti do 15. novembra, kar bodo lahko storila prek digitalne aplikacije. Priložiti bo treba račune, tako Han, da se bo preverilo, ali je cena energije v povprečju res zrasla za več kot dvakratnik.

Predvideva, da bo vloge poslalo okoli 5000 podjetij, saj so nekatera mala in srednja podjetja naslovili že z regulacijo cen elektrike in plina ter s predlaganim znižanjem DDV-ja na energente.

Na voljo bodo tri vrste pomoči, in sicer prvič – enostavna pomoč v maksimalni vrednosti 500.000 evrov enemu upravičencu, kar ne sme presegati 30 odstotkov stroškov. Drugič bo na voljo posebna pomoč, ki bo omejena na dva milijona evrov za posameznega upravičenca, ki tudi ne sme presegati 30 odstotkov stroškov. Tretji tip pomoči, ki bo še posebej pomemben za energetsko intenzivna podjetja, bo tudi omejena na dva milijona evrov, a bo lahko pomoč pokrila do 70 odstotkov stroškov.

Han je ob koncu poudaril, da gre za prvi korak pomoči gospodarstvu, ki se lahko podaljša do leta 2023 in mu bodo sledili še drugi.

Podjetja sicer po njegovih besedah že opuščajo porabo plina in prehajajo na alternativne energente. Tudi o porabi elektrike se tako v javnem kot zasebnem sektorju razmišlja drugače in podjetja zmanjšujejo porabo, dokler jim trg to omogoča. Morda bo kriza omogočila tudi, da bomo pri zelenem prehodu končno prešli od besed k dejanjem, je še dejal minister.

GZS pozdravlja pomoč

Gospodarska zbornica pozdravlja vladno sprejetje zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. A ta nagovarja letošnji porast cen energentov, ne pa tudi zelo verjetne zaostritve energetske draginje za poslovne uporabnike v prihodnjem letu, so zapisali. Oblikovanje ukrepov pričakujejo še jeseni.

"Predvideno sofinanciranje 30 odstotkov stroškov električne energije in zemeljskega plina nad dvakratnikom dviga cen je ustrezen ukrep, ki ga dovoljuje pravni okvir na ravni EU-ja, vendar naslavlja porast cen energentov v letošnjem letu. Ne naslavlja pa velikih neznank v zvezi z gotovostjo dobav zemeljskega plina, pa tudi ne zelo verjetne zaostritve energetske draginje za poslovne uporabnike v prihodnjem letu. Težave za podjetja se bodo prihodnje leto poglobile, saj narašča delež podjetij, ki se spopadajo z visokimi veleprodajnimi cenami," je v odzivu na vladno pomoč zapisalo vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Pričakujejo, da bo vlada še jeseni oblikovala "zelo konkretne ukrepe", ki bodo razbremenili gospodarstvo, kar so na julijski izredni seji izpostavili tudi člani upravnega odbora zbornice.

Po podatkih Analitike GZS-ja se je gospodarska klima v Sloveniji julija pričakovano znižala (za 1,7 odstotne točke, na -1,1) in je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. "To odraža upočasnjeno gospodarsko dinamiko, predvsem pa izrazito negativna pričakovanja potrošnikov in delno predelovalnih dejavnosti glede pogojev poslovanja v prihodnjih mesecih," so zapisali.

OZS ni zadovoljen z ukrepi

Sprejeti vladni ukrepi za pomoč gospodarstvu ob energetski draginji ne bodo zadostni za preživetje podjetij v prihodnjem letu, ocenjujejo v OZS-ju. Zadovoljni niso niti z danes sprejetim ukrepom, saj bi bilo treba merila za dodelitev pomoči po njihovem popraviti, da bi bilo do subvencij upravičenih več podjetij, obseg pomoči pa bi moral biti večji.

S pred kratkim sprejeto uredbo je vlada zagotovila pomoč malim odjemalcem, kar v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pozdravljajo. "Vendar pa smo pričakovali, da bo vlada v podobnem obsegu pomagala tudi večjim odjemalcem.

Merila bi bilo vsekakor treba popraviti, da bi pomoč dobilo večje število podjetij," je v sporočilu za javnost poudaril predsednik OZS-ja Blaž Cvar.

V OZS-ju opozarjajo, da je gospodarstvo zaradi energetske krize v težkem položaju. Številna podjetja se tako spopadajo s tudi do šestkratnim povišanjem cen električne energije, OZS skrbijo črnoglede napovedi za leto 2023.

Upajo, da bo vlada držala obljubo in da bo shemo pomoči razširila ter s tem pomagala ohraniti podjetja in delovna mesta. "Če ukrepi ne bodo zadostni, bo to zagotovo vodilo v stečaje številnih podjetij in izgubo delovnih mest," so opozorili.