Res je, da se odzovemo iz nezadovoljstva, zato nagonsko nočemo odpustiti.
A če bo takšno stanje trajalo dlje časa, bomo z umom ostali ujeti v preteklosti. Zaradi tega bomo ves čas doživljali močna čustva vseh vrst, kar nam bo povzročilo nekoristno trpljenje.
Najbolj škodljivi čustveni stanji sta sovraštvo in jeza. Opisujeta se kot najbolj grozni in neobvladljivi čustvi, ki ju človek lahko doživi. V številnih primerih je škoda, ki jo povzročita, večja od možne koristi.
Odpustiti tistim, zaradi katerih smo trpeli, ni lahko; ni dovolj, da si to želite. Ko enkrat razumemo negativne učinke sovraštva in se odločimo, da želimo odpustiti osebi, ki nas je prizadela, se pojavi vprašanje: kako se lahko zares upremo?
Če bi želeli pomagati osebi, ki jo je zadela puščica, ne bi izgubljali časa z vprašanjem, iz katerega materiala je puščica ali kdo jo je izstrelil. Prva misel je rešiti osebo in puščico čim prej izvleči. Enako velja za trpljenje: treba ga je čim prej odstraniti in tako preprečiti, da bi nam še naprej škodilo. Vabim vas, da razmislite o nekaterih najpomembnejših razlogih, da začnete odpuščati.
»Če ne morete odpustiti ljubezni, odpustite vsaj sebičnosti, zaradi lastne blaginje.«
Odpuščanje je znak moči
V zahodni miselnosti veljata za pomembni vrednoti potrpežljivost in strpnost, vendar do določene mere. Če nas kdo užali, se nam potrpežljivost in strpnost pravzaprav zdita znak šibkosti in pasivnosti. To je eden glavnih razlogov, zakaj težko odpuščamo drugim.
Ti dve vrlini sta bistvena sestavina čustev, kot sta odpuščanje in ljubezen, zato ju ne bi smeli razlagati kot znak šibkosti. Nasprotno, nanju bi morali začeti gledati kot na znak moči, ki izhaja iz globoke zmožnosti, da ostanemo stabilni v svojih vrednotah.
Odziv na bolečo situacijo s potrpežljivostjo in strpnostjo je simptom čustvene moči in nam pomaga približati se odpuščanju. Soočanje s težkim trenutkom s takšnim odnosom pomeni dober nadzor nad lastnimi občutki, uživanje dobrega samospoštovanja in čustvene inteligence.
»V življenju se naučimo odpuščati šele, ko nam je bilo že veliko odpuščeno.«
Odlaganje balasta
Ne moremo gledati v prihodnost s težo preteklosti na svojih ramenih. Opuščanje preteklosti z vedrino, odpuščanje napak drugim in sebi pušča prostor za nove možnosti.
Kot zagotavlja Otto Scharmer, ustvarjalec teorije U: »Energija sledi pozornosti. Zaradi tega se ne smemo osredotočiti na to, čemur se poskušamo izogniti, temveč na to, kar želimo, da se zgodi. Na primer osebe, ki so zagrenjene zaradi preteklih razočaranj, bodo nezavedno iskale enak rezultat v vseh svojih dejanjih in odnosih, ker je zasidran v ciklu preteklih dogodkov in ne v tem, kaj se lahko ponovi.«
Teorija tudi pravi, da če se ne znebimo starih strahov in predsodkov (Scharmer uporablja angleški izraz »let it go«), ne bomo pustili dovolj prostora, da bi se v našem življenju zgodilo nekaj res novega. Če ne odložimo balasta preteklosti, ne bomo pustili prostora, da bi nas življenje presenetilo z novimi izkušnjami.
Kot smo videli, je odpuščanje tistim, zaradi katerih trpimo, lahko zelo težko. A ravno v tem je vrednost odpuščanja. Ne pozabite, da je na vas, da opustite preteklost in težko čustveno breme, ki vam ne dovoljuje napredka.
»Odpuščanje nam omogoča, da smo srečni in uživamo v življenju, kajti grešiti je človeško.«
