Tako ga še vedno vidijo tudi mnogi Španci, zlasti starejši in bolj konservativni, mnenje drugih pa se je v zadnjih desetih letih zelo spremenilo. Za to je krivo predvsem razuzdano življenje bivšega kralja, pa korupcija in očitna brezbrižnost do življenjske ravni državljanov. Tako kot v drugih modernih monarhijah se tudi v tej mnogi sprašujejo, kaj je smisel tega, da prebivalci plačujejo ta zastareli simbol državnosti, medtem ko sami živijo v nestabilnosti in negotovosti.
Juana Carlosa I. je za svojega naslednika izbral diktator Francisco Franco, čeprav bi moral kralj postati oče Juana Carlosa, Infante Juan, a se je ta diktatorju Francu zdel preveč liberalen. Juan Carlos je zavladal 22. novembra 1975, dva dni po Francovi smrti. Glede na to, da je bil Francov izbranec, se je od Juana Carlosa pričakovalo, da bo nadaljeval Francovo zapuščino, pa je namesto tega z vrsto reform spremenil konservativno militaristično državo v moderno demokracijo. Leta 1978 je bila sprejeta nova ustava, ki je Juanu Carlosu I. priznala pravico do prestola kot dediču španskih vladarjev, in ne kot Francovemu nasledniku. Kljub nasprotovanju tradicionalistov je dovolil komunistično stranko in opozicijo v parlamentu.
Zaradi nove ustave, ki je spremenila položaj oboroženih sil, je leta 1981 prišlo do poskusa vojaškega državnega udara, med katerim je kralj v javni televizijski oddaji pozval k nedvoumni podpori legitimni demokratični vladi. Oddaja je bila verjetno glavni dejavnik pri preprečitvi državnega udara. To posredovanje je Juanu Carlosu znatno povečalo podporo demokratov in levičarjev, ki so pred tem nasprotovali monarhiji. Leto pozneje je bil za ministrskega predsednika izvoljen socialistični predstavnik Felipe González; od takrat se je kraljeva prisotnost v politiki postopoma krčila, saj nova ustava določa, da morajo biti vse kraljeve odločitve ratificirane v parlamentu.
Odstop
Vrsta škandalov se je začela leta 2012, ko je Juan Carlos odpotoval v Bocvano, kjer se je udeležil lova na slone. To je prišlo v javnost samo zato, ker se je kralj na izletu poškodoval in je bilo ponj poslano posebno letalo. Stroške lovskega izleta je menda plačal sirski poslovnež Mohamed Eyad Kayali, zadeva je domnevno stala kar 44 tisoč evrov, kar je dvojna povprečna letna plača v Španiji. Kralj si je ta izlet privoščil v času, ko je bilo 23 % Špancev brezposelnih, med mladimi pa kar polovica. Juanu Carlosu je bil zato odvzet naziv častnega predsednika španske veje WWF (Svetovni sklad za naravo). Za svoje dejanje se je pozneje sicer opravičil, a škoda je že bila storjena. Lovski izlet je bil začetek medijske kritike kralja, ki je ta do tedaj ni bil deležen.
Leto zatem je v težave zašla tudi kraljeva hči Cristina, ki je bila skupaj z možem Iñakijem Urdangarinom obtožena korupcije. Leta 2014 je Juan Carlos na televiziji naznanil, da odstopa v korist svojega sina Felipeja; izjavil je, da Felipeja ne želi postaviti v situacijo princa Charlesa (ki je pri 72 še vedno čakal na krono). Kraljevo odločitev so pospremile republikanske proslave, pa tudi protesti tistih, ki so želeli monarhijo ukiniti. Felipe je svoji sestri Cristini leto dni pozneje zaradi njene vpletenosti v korupcijo odvzel naslov vojvodinje Palme de Mallorce. Juan Carlos se je še do leta 2019 udeleževal nekaterih uradnih dolžnosti, nato pa se je umaknil iz javnega življenja.
Škandal za škandalom
Leta 2018 so v javnost prišli posnetki pogovora policije s Corinno zu Sayn-Wittgenstein-Sayn, bivšo ljubico Juana Carlosa. Trdila je, da je nekdanji kralj deset let nazaj prejel veliko denarja, ker je posredoval pri tem, da so bila nekatera španska podjetja najeta za gradnjo železniške povezave med Medino in Meko. 80 milijonov, ki jih je prejel za svoje posredovanje, je domnevno hranil v švicarskih bankah. Poleg tega je baje kupil več nepremičnin v Corinninem imenu v Monaku, da bi se izognil plačevanju davkov, ter ji podaril 65 milijonov evrov, ki pa jih je nato zahteval nazaj. Corinna je zatrdila tudi, da ji je španska obveščevalna služba grozila, da bo skupaj s svojimi otroki v nevarnosti, če bo javno govorila o svoji povezavi z Juanom Carlosom.
Kralj Savdske Arabije Abdullah je panamski fundaciji Lucum podaril 65 milijonov evrov. Prvi upravičenec fundacije je bil Juan Carlos, drugi pa njegov sin Felipe. Slednji se je, ko je zadeva prišla v javnost, odpovedal kakršni koli dediščini po očetu, Juan Carlos pa je izgubil javno štipendijo iz splošnega državnega proračuna. Švicarska oblast je marca 2020 začela preiskovati Juana Carlosa, a so preiskavo zaprli že naslednje leto zaradi nezadostnih dokazov. Nekdanjega kralja in druge člane kraljeve družine je preiskovala tudi španska oblast v zvezi z uporabo kreditnih kartic, financiranih s tujega računa, ki ni bil pisan na ime kateregakoli od njih. Ker je bilo z njih dvignjenih več kot 120 tisoč evrov v enem letu, je šlo za primer neprijavljenega zaslužka. Juan Carlos je leta 2020 španski davčni agenciji plačal 678 tisoč evrov, da bi se izognil preiskovanju španskega višjega sodišča. Španska oblast je nekdanjega kralja nehala preiskovati marca letos. Juan Carlos se je pred dvema letoma zaradi neprestanega poročanja medijev o njegovih financah preselil v Savdsko Arabijo, kjer biva še danes. Drugih posledic njegova dejanja niso imela.
Zdajšnji kralj Felipe se je za zdaj izkazal za veliko bolj diskretnega in zglednega od svojega očeta. Poročen je z Letizio Ortiz, nekdanjo televizijsko novinarko, s katero ima dve najstniški hčeri: Leonor, ki je njegova naslednica, in Sofio. Felipe je sicer znan po tem, da je velik nasprotnik samostojnosti Katalonije.
Človek brez sramu
O tem, kaj si mislijo o nekdanjem in sedanjemu kralju ter o monarhiji na splošno, sem se pogovarjala med drugimi s svojim fantom, njegovimi starši in starimi starši. Tako Álvaro kot njegova starša ne podpirajo monarhije in si želijo, da bi Španija postala republika. Álvarov oče, Fritz, meni tudi, da je nemogoče z gotovostjo trditi, da je Juan Carlos uvedel demokracijo po svoji volji. Po njegovem mnenju bi bilo nemogoče nadaljevati diktaturo v Francovem slogu v drugi polovici sedemdesetih in osemdesetih letih, zaradi česar nekdanji kralj tako rekoč ni imel izbire, če je želel obdržati krono. Opozoril je tudi na špekulacije glede zaigranega državnega udara, ki ga je po nekaterih teorijah oblast organizirala, da bi preprečila možnost dejanske vojaške vstaje in hkrati za omejitev zahtev levičarskih strank.
Álvarovim staršem se zdi, da Juana Carlosa španski narod nikoli ni zares zanimal, pri njem se je vse vrtelo okoli žensk, zabave in denarja. Fritzu se Juan Carlos zdi človek brez sramu, ki že vse življenje misli, da zaradi imunitete lahko dela, kar hoče. Zdi se mu absurdno, da so tako rekoč vsi, vključno z vlado, vedeli za korupcijo, pa so se odločili pogledati stran. Álvarovi babici imata popolnoma drugačno mnenje, saj podpirata monarhijo. Prihajata iz vasi in sta veliko bolj konservativni, Fritzeva mama ima dobro mnenje tudi o frankističnem obdobju, saj meni, da se je takrat živelo bolje.
Referenduma ni na vidiku
Študija Platforme neodvisnih (večinoma levo usmerjenih) medijev je pokazala, da 41 % sodelujočih podpira republiko, 35 % monarhijo, 24 % pa se jih ni opredelilo. Študija časopisa ABC, ki podpira monarhijo, je pokazala drugačne rezultate: kar 56 % ljudi podpira monarhijo. Podjetje YouGov je avgusta 2020 opravilo raziskavo, ki je razkrila, da si 55 % Špancev želi referenduma o prihodnosti monarhije. Referenduma si želijo predvsem mladi, več starejših prebivalcev Španije pa se nagiba k ohranitvi monarhije.
Referendum je samo eden od korakov, potrebnih za uvedbo republike. Pred tem bi morale 3/5 obeh domov odobriti ukinitev monarhije, izvesti bi morali splošne volitve, po katerih bi 3/5 obeh domov spet morale odobriti zadevo, nazadnje pa bi se izvedel še referendum, ki bi moral biti uspešen, sicer bi bili vsi prejšnji koraki zaman. Zelo zapleteno.
Veliko pripadnikov starejših generacij je bilo naučenih, da se kraljeva družina ne kritizira, saj ta predstavlja državo in je simbol enotnosti. Govorice, pa tudi dokazi o korupciji, prevarah in očitni brezbrižnosti do državljanov se preslišijo in spregledajo. Med njihovimi otroki je kraljeva družina manj priljubljena, med njihovimi vnuki pa še manj. Verjetno je, da bo v prihodnosti v Španiji več ljudi, ki bi na referendumu izbrali republiko. Vprašanje pa je, ali bo do tega referenduma sploh prišlo.
