Pregled - svet, 18. 1. (četrtek)

BRUSELJ - Zveza Nato je napovedala, da bo prihodnji teden začela svojo največjo vojaško vajo po koncu hladne vojne. V vaji z imenom Steadfast Defender bo sodelovalo 90.000 vojakov iz vseh 31 članic zavezništva in Švedske, ki se bodo več mesecev urili za odvračanje ruske agresije. Vrhovni poveljnik Natovih sil v Evropi Christopher Cavoli je dejal, da se mora tudi civilna družba v članicah zavezništva pripraviti na morebitno vojno z Rusijo.

ISLAMABAD/TEHERAN/PEKING/BRUSELJ - Pakistan je sporočil, da je izvedel zračne napade na položaje oboroženih skupin v Iranu, potem ko so iranske sile v torek napadle pakistansko ozemlje. Iranski državni mediji so medtem poročali o eksplozijah na jugovzhodu države, v katerih je bilo ubitih devet ljudi. Evropska unija je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi "spirale nasilja" na Bližnjem vzhodu, potem ko sta Iran in Pakistan v zadnjih dneh izvedla medsebojne zračne napade. Iz Moskve pa so sporočili, da z zaskrbljenostjo spremljajo razmere na mejnem območju med Iranom in Pakistanom. Kitajska je medtem izrazila pripravljenost posredovati v konfliktu med državama.

WASHINGTON/ADEN/KOEBENHAVN - Ameriške sile so izvedle nove napade na položaje uporniških hutijevcev v Jemnu. Kot je v sredo sporočila vojska, so ciljali 14 raket, ki naj bi bile pripravljene na izstrelitev. Washington je pred tem po nizu napadov hutijevcev na ladje v Rdečem morju v sredo napovedal njihovo vrnitev na teroristični seznam. Hutijevci so pred tem v sredo sporočili, da so proti ameriški ladji Genco Picardy v Adenskem zalivu pred obalo Jemna izstrelili več raket. Poleg tega naj bi poškodovali plovilo, ki je plulo pod zastavo Marshallovih otokov. Danska pa je danes sporočila, da se bo pridružila britansko-ameriški koaliciji v posredovanju proti jemenskim hutijevcem.

GAZA - Zdravila in humanitarna pomoč za palestinske civiliste in talce, ki so jih oktobra lani zajeli pripadniki islamističnega gibanja Hamas, so prispela na območje Gaze in so na poti do talcev, je v sredo zvečer sporočilo katarsko zunanje ministrstvo. O dobavi humanitarne pomoči sta se v torek po več tednih pogajanj dogovorila Izrael in Hamas ob posredovanju Katarja in Francije. Izrael je na to pristal v zameno za zagotovilo, da bodo talci v Hamasovem ujetništvu prejeli zdravila.

DAVOS - Izraelski predsednik Jicak Hercog je na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) dejal, da je za Izraelce boleče, da njihovi sosedje tako trpijo. Dodal je, da so Palestinci za Izrael pomembni, vendar ne morejo tvegati novih napadov na državo. Ocenil je tudi, da Iran in milice, ki jih ta podpira, ogrožajo svetovno stabilnost.

STRASBOURG - Poslanci Evropskega parlamenta so sprejeli resolucijo, s katero pozivajo k trajnemu premirju v Gazi pod dvema pogojema. To sta takojšnja in brezpogojna izpustitev vseh talcev ter uničenje teroristične organizacije Hamas. Izpostavili so pravico Izraela do samoobrambe, ob tem pa obsodili nesorazmeren vojaški odziv v Gazi. Evropske poslanke in poslanci so v resoluciji, ki so jo danes na zasedanju Evropskega parlamenta sprejeli s 312 glasovi za, 131 proti in 72 vzdržanimi, pozvali k trajnemu premirju v Gazi in ponovnim prizadevanjem za politično rešitev.

STRASBOURG - Evropski parlament je v sprejeti resoluciji pozval k ukrepanju v okviru postopka proti Madžarski v skladu s 7. členom Pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic članici. Poslanci so se zavzeli tudi za ponovno preučitev odločitve Evropske komisije, da Madžarski odmrzne okoli 10 milijard evrov kohezijskih sredstev. Med drugim so še zaprosili za analizo pravne službe Evropskega parlamenta, da bi lahko pred Sodiščem EU preverili zakonitost odločitve Bruslja o odmrznitvi sredstev Madžarski.

PARIZ - Zaveznice Kijeva so se sestale v Parizu z namenom, da bi ustanovile t. i. artilerijsko koalicijo, s katero nameravajo okrepiti oboroženost ukrajinske vojske. Ta se namreč že dlje časa sooča s pomanjkanjem topniškega streliva, je na srečanju opozoril ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov in pozval k okrepitvi njihove dobave. Koalicijo, ki jo vodita Francija in ZDA, sestavlja 23 držav in je del kontaktne skupine Ramstein za podporo Ukrajini, v kateri sodeluje več kot 50 držav. Francoski obrambni minister Sebastien Lecornu je naznanil, da bo Francija financirala izdelavo in dobavo 12 havbic cezar v vrednosti 50 milijonov evrov. Stroški preostalih 60, ki znašajo 250 milijonov evrov in jih Francija še lahko izdela letos, pa se bodo porazdelili med zaveznicami.

KIJEV - Rusija je ponoči izvedla napade na več delov Ukrajine s 33 brezpilotnimi letalniki, z vodenima raketama pa na drugo največje mesto Harkov na vzhodu, so sporočile ukrajinske zračne sile. Dodale so, da so napade z droni iranske izdelave izvedli iz zahodnih ruskih regij ob meji z Ukrajino in da je ukrajinska zračna obramba sestrelila 22 dronov.

TIRANA - Albansko ustavno sodišče je začelo prvo obravnavo migracijskega dogovora Tirane z Rimom o vzpostavitvi dveh sprejemnih centrov za migrante na albanskih tleh. Na ustavno sodišče se je sicer s pritožbo obrnila konservativna Demokratska stranka, ki trdi, da je premier Edi Rama dogovor z italijansko kolegico Giorgio Meloni novembra sklenil brez odobritve predsednika države Bajrama Begaja in brez posveta z Združenimi narodi. Povrhu ta ni bil objavljen v uradnem listu. Obsodili so ga kot kršitev ustave in mednarodnega prava na področju človekovih pravic in svoboščin.

STRASBOURG - V razpravi Evropskega parlamenta o razmerah v Srbiji po decembrskih volitvah je v sredo zvečer več evropskih poslancev pozvalo državne organe Srbije k transparentni preiskavi poročil o nepravilnostih na volitvah, na katere so opozorili mednarodni opazovalci. V razpravi, ki so jo opravili na predlog socialdemokratov, zelenih in liberalcev na podlagi poročila opazovalne misije Evropskega parlamenta, je poročevalec parlamenta za Srbijo Vladimir Bilčik ponovil, da so kot opazovalci ugotovili, da so bili na volitvah glavni procesi glasovanja in štetja glasov spoštovani, da pa ni bilo tajnosti, prejeli so tudi poročila o dovažanju volivcev v Beograd.

BRUSELJ - Evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit se kot edini poteguje za mesto vodilnega kandidata Stranke evropskih socialistov (PES) na prihajajočih evropskih volitvah in bo predvidoma potrjen za t. i. spitzenkandidata na glasovanju 2. marca v Rimu.

BERLIN - Bundestag je sprejel niz ukrepov, s katerim bo Nemčija po vladnih ocenah lahko izvedla dodatnih 600 deportacij letno. Zakonodajne spremembe na področju migracij potekajo v času povečanega števila prihodov ljudi iz Sirije in Afganistana ter vzpona skrajne desnice v anketah javnega mnenja.

ATENE - Število prebežnikov, ki so na poti v Evropsko unijo umrli ali so bili pogrešani v vzhodnem Sredozemlju, se je med letoma 2022 in 2023 skoraj podvojilo, je opozoril visoki komisariat za begunce (UNHCR). Medtem ko se je leta 2022 utopilo ali pa je bilo pogrešanih skupno 343 migrantov, jih je bilo lani 710. Medtem se je število prebežnikov, ki so v regiji preko morja skušali priti v EU, med letoma 2022 in 2023 skoraj potrojilo. Leta 2022 jih je bilo 12.758, lani pa 41.584.

BERLIN - Če vlada kanclerja Olafa Scholza ne bo opustila načrtov za znižanje subvencij v kmetijstvu, bodo nemški kmetje prihodnji teden ponovili obsežne protestne akcije, je napovedal vodja združenja nemških kmetov DBV Joachim Rukwied. V Nemčiji je v zadnjem obdobju prišlo do več velikih protestov kmetov. Na tisoče jih je protestiralo na traktorjih in hupalo. Povzročali so blokade uvozov in izvozov na avtoceste, pa tudi prometne zastoje v Berlinu in drugih mestih po državi.

LONDON - Vesoljski teleskop James Webb je odkril doslej najstarejšo zabeleženo črno luknjo, ki je nastala kmalu po velikemu poku in postavlja pod vprašaj dosedanje ugotovitve v zvezi z oblikovanjem tega vesoljnega pojava, so v sredo sporočili znanstveniki. Odkrita črna luknja je nastala 430 milijonov let po nastanku vesolja, ugotavljajo avtorji raziskave, ki je bila objavljena v prestižni znanstveni reviji Nature.

BRUSELJ - Svet EU in Evropski parlament sta dosegla okvirni dogovor o predlogu sprememb uredbe, ki prinaša nove standarde za izpuste CO2 za težka vozila ter uvaja nove cilje za leta 2030, 2035 in 2040. EU naj bi na račun dodatnega zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida v cestnem tovornem prometu lažje dosegla svoje podnebne cilje.

BELFAST - Na Severnem Irskem je stavkalo več deset tisoč zaposlenih v javnem sektorju, ki zahtevajo višje plače in opozarjajo na vse višje življenjske stroške. Po navedbah kongresa irskih sindikatov (ICTU) bi to lahko bila največja stavka v zgodovini Severne Irske, ki bi lahko še zaostrila tamkajšnji skoraj dvoletni politični zastoj glede oblikovanja vlade. Skupno naj bi tako delo prekinilo med 170.000 od 220.000 zaposlenih v javnem sektorju.