Newyorški delniški indeks Dow Jones je v ponedeljek spet končal rekordno visoko, včeraj pa se je ob štiriodstotni pocenitvi Boeingovih delnic znižal za 0,39 odstotka, na 32.825 točk- Foto: Reuters
Newyorški delniški indeks Dow Jones je v ponedeljek spet končal rekordno visoko, včeraj pa se je ob štiriodstotni pocenitvi Boeingovih delnic znižal za 0,39 odstotka, na 32.825 točk- Foto: Reuters

Pri Goldman Sachsu ugotavljajo, da bo v prihodnjih tednih to predstavljalo pomemben vir povpraševanja po delniških naložbah, znani upravljavec premoženja Ray Dalio pa opozarja, da bi lahko vmes posegla tudi država, morda z višjo obdavčitvijo tveganih naložbenih razredov. Pomoč, ki jo bodo Američani dobili v okviru 1,9 bilijona vrednega stimulacijskega svežnja, je namreč mišljena za porabo ali za odplačilo dolgov, ne pa za špekulacije na finančnih trgih. A očitno se ljudje ne morejo upreti, da v želji po lepih dobičkih ne bi tvegali, zato so bikovska gibanja vse izrazitejša. Dow Jones je v ponedeljek že štirinajstič letos dan končal pri rekordni vrednosti, bitcoin pa je konec tedna nov mejnik prestavil na 61.800 dolarjev, saj uživa vse večjo podporo pomembnih finančnih institucij.

Bitcoin najbolj vroča naložba desetletja
Rast bitcoina je bila znotraj enega tedna več kot 20-odstotna, zato sta sledila popravek navzdol in zdrs do 53.250 dolarjev, pri čemer je bilo v 24 urah likvidiranih za 2,2 milijarde dolarjev dolgih pozicij. Bitcoin je v zadnjem desetletju z naskokom najdonosnejši naložbeni razred, saj je v obdobju 2011–2021 njegova cena (kljub resnima padcema v letih 2014 in predvsem 2018) naraščala po povprečni letni stopnji kar 230 odstotkov (več v priloženem tvitu). Daleč zadaj je druga najdonosnejša naložba desetletja, indeks tehnoloških delnic Nasdaq, ki je povprečno pridobil 20 odstotkov letno. Zelo slabo se v tej primerjavi izkaže naložba v zlato, z vsega 1,5-odstotno povprečno letno donosnostjo je komaj "premagala" inflacijo.

Bitcoin je nov rekord postavil pri 61.800 dolarjih, sledil pa je več kot 10-odstotni popravek. Včeraj zvečer je bila njegova cena približno 56 tisoč dolarjev. Foto: Reuters
Bitcoin je nov rekord postavil pri 61.800 dolarjih, sledil pa je več kot 10-odstotni popravek. Včeraj zvečer je bila njegova cena približno 56 tisoč dolarjev. Foto: Reuters

Sachs kritičen: Mehurček v zameno za navaden zrak
Kljub osupljivi rasti ali pa prav zaradi tega bitcoin številni še vedno ne priznavajo za pomembno naložbo. Na uvodnem dnevu mednarodne konference Alma Mater Europaea je sodeloval znani ekonomist Jeffrey Sachs, ki ne verjame v kriptovalute: "Pri rudarjenju z bitcoini gre za neverjetno izgubo resursov, za to so potrebne ogromne količine električne energije brez neke širše vrednosti za družbo. Vsaj sam je ne vidim. Še pomembneje je naslednje: bitcoin lahko doseže trilijon dolarjev tržne kapitalizacije, kar se meni zdi podobno ponarejanju. Od kod ta vrednost? Prihaja od vseh nas, ki imamo dolarje, evre in druge valute, ker je nekdo, nekaj, kar nima nobene vrednosti, razglasil, da jo ima. In ker na finančnih trgih obstajajo mehanizmi, ki ustvarjajo mehurčke in dajejo vrednost v dolarjih in evrih v zameno za, bom rekel, navaden zrak," pravi Sachs, ki pa podpira procese digitalizacije klasičnih svetovnih valut.

Kriptovalute, torek ob 19.00

tedenska spremembatečaj v USD
bitcoin+1,89 %55.227
eter-3,39 %1.775
cardano+6,43 %1,208
binance coin-8,78 %252,28
polkadot-6,93 %34,54
XRP-4,95 %

0,455

Cena nafte najvišja po januarju 2020
Tako kot vsi naložbeni razredi je od lanskega marca močno porasla tudi nafta. V februarju so cene poskočile za več kot 13 odstotkov in so zdaj najvišje po lanskem januarju. "Glavni razlog za takšen porast predstavljajo pričakovanja o okrevanju povpraševanja in pa odločitev OPEC-a na srečanju 4. marca, ko so članice sprejele dogovor, da do aprila ne bo sprememb v načrpani količini nafte. Hkrati sta k rasti cen pripomogla tudi mrzlo zimsko vreme, ki je povzročilo motnje v oskrbi in strm upad ameriške proizvodnje, in odločitev Savdske Arabije, da bo še naprej prostovoljno ohranila za milijon sodov manjšo proizvodnjo do konca aprila. K pozitivnemu vzdušju so seveda pripomogli tudi velikanski stimulusi v ZDA. V februarju je proizvodnja v državah združenja OPEC v povprečju znašala 24,85 milijona sodčkov dnevno, ker predstavlja za 0,65 milijona sodčkov dnevno manj kot v januarju," dogajanje komentira Sašo Šmigič (Generali Investments).

Nafta brent je bila prejšnji teden že nad 70 dolarji za 159-litrski sod, včeraj pa je bila popoldne njena cena 68,5 dolarja. Foto: Reuters
Nafta brent je bila prejšnji teden že nad 70 dolarji za 159-litrski sod, včeraj pa je bila popoldne njena cena 68,5 dolarja. Foto: Reuters

Vprašanje, ali je še kaj prostora za rast
V letu 2020 se je svetovno povpraševanje po nafti zmanjšalo za 9,6 milijona sodov dnevno, na nekaj več kot 90 milijonov sodčkov na dan. Kakšna so pričakovanja? Sašo Šmigič: "V letošnjem letu je povpraševanje po nafti ocenjeno na 96,3 milijona sodov na dan, pri čemer bo najverjetneje povpraševanje v prvem polletju nižje od napovedi, predvsem zaradi podaljšanja ukrepov proti covidu-19. Poleg tega brezposelnost v ZDA, ki upada počasneje od želja, upočasnjuje okrevanje gospodarstva. Po drugi strani so napovedi povpraševanja v drugi polovici letošnjega leta višje, kot je bilo sprva mišljeno. V prihodnjem mesecu lahko pričakujemo, da bo kljub nekoliko večjemu povpraševanju ponudba ostala nespremenjena. To bi po napovedih ameriške agencije za energijo (EIA) podpiralo rast cen vsaj še do konca aprila, maja pa so pričakovana sproščanja omejitev črpanja in porast proizvodnje držav OPEC-a na 26,6 milijona sodov."

Skupina Volkswagen je imela lani 222,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 11,8 odstotka manj kot leto prej. Upad dobička (8,8 milijarde evrov) je bil 37,1-odstoten. A pogled je usmerjen naprej. V petih letih namerava Volkswagen v razvoj e-mobilnosti vložiti 35 milijard evrov, še 11 milijard pa namerava usmeriti v hibridizacijo obstoječih modelov. Do leta 2025 želi biti skupina vodilna na področju električne mobilnosti. Do leta 2030 se bo delež električnih vozil v evropski prodaji po napovedih povečal na 60 odstotkov, a Volkswagen vseeno še ne opredeljuje datuma, ko naj bi opustil proizvodnjo vozil z motorjem na notranje zgorevanje. Smeli načrti pri električnih vozilih so včeraj v Frankfurtu podžgali delnice, ne toliko prednostne (+6 %; 208,60 EUR) kot navadne. Te so poskočile za 29 odstotkov, kar je največ od burnega dogajanja leta 2008, ko je zaradi iztisnitve kratkih pozicij tečaj poletel v nebo, Volkswagen pa je za hip postal najvrednejše podjetje na svetu. Foto: Reuters
Skupina Volkswagen je imela lani 222,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 11,8 odstotka manj kot leto prej. Upad dobička (8,8 milijarde evrov) je bil 37,1-odstoten. A pogled je usmerjen naprej. V petih letih namerava Volkswagen v razvoj e-mobilnosti vložiti 35 milijard evrov, še 11 milijard pa namerava usmeriti v hibridizacijo obstoječih modelov. Do leta 2025 želi biti skupina vodilna na področju električne mobilnosti. Do leta 2030 se bo delež električnih vozil v evropski prodaji po napovedih povečal na 60 odstotkov, a Volkswagen vseeno še ne opredeljuje datuma, ko naj bi opustil proizvodnjo vozil z motorjem na notranje zgorevanje. Smeli načrti pri električnih vozilih so včeraj v Frankfurtu podžgali delnice, ne toliko prednostne (+6 %; 208,60 EUR) kot navadne. Te so poskočile za 29 odstotkov, kar je največ od burnega dogajanja leta 2008, ko je zaradi iztisnitve kratkih pozicij tečaj poletel v nebo, Volkswagen pa je za hip postal najvrednejše podjetje na svetu. Foto: Reuters