»Milijoni potomcev Afričanov, ki so jih prodali v suženjstvo, so ujeti v diskriminacijo in revščino«

Vrh proti rasizmu med zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) potrdil zaveze izpred 20 let

Vrh svetovnih voditeljev ob 20. obletnici konference Združenih narodov proti rasizmu v južnoafriškem Durbanu je v sredo potrdil zaveze in pozval k okrepitvi boja proti rasizmu, vendar pa so ga tudi tokrat zaznamovale delitve. Nadaljevala se je tudi splošna razprava svetovnih voditeljev na začetku 76. Generalne skupščine ZN.

Na vrhu proti rasizmu so sprejeli resolucijo, ki je priznala nekaj napredka in obsodila naraščanje diskriminacije, nasilja in nestrpnosti do oseb afriškega izvora in drugih kot so Romi, begunci in migranti, starejši, invalidi in drugi.

"Milijoni potomcev Afričanov, ki so jih prodali v suženjstvo, so ujeti v diskriminacijo, nerazvitost in revščino," je povedal predsednik Južne Afrike Cyril Ramaphosa in pozval ZN, naj razpravljajo o reparacijah oziroma odškodnini za enega najtemnejših obdobij človeške zgodovine.

jyU__HtuFoU

Predsednik Konga Felix Tshisekedi je dejal, da bi morale reparacije odražati ne le popravilo zgodovinskih krivic, ampak tudi brazgotine rasne neenakosti, podrejenosti in diskriminacije, ki so bile vgrajene v suženjstvo, apartheid in kolonializem.

Izrael, ZDA in nekatere druge države, kot je Slovenija, se vrha niso udeležile, med drugim zaradi starih zamer izpred 20 let, ko se je pripravljala obsodba izraelske obravnave Palestincev, pa tudi zaradi tega, ker menijo, da z dediščino rasizma nimajo nič.

Vrh je bil pripravljen v času, ko spet prihaja do neenakosti pri cepivu proti pandemiji koronavirusa, saj ga v afriških državah ni dovolj.

Slovenski premier Janez Janša naj bi se po predhodnem dogovoru s predsednikom Borutom Pahorjem ta teden udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN, a si je po poročanju Dela premislil. Udeležil se bo Demografskega vrha v Budimpešti, v New York pa je šel Pahor.

Pred Generalno skupščino ZN so se medtem čez dan nadaljevali nastopi svetovnih voditeljev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ZN primerjal z upokojenim "super junakom" in kritiziral pomanjkljivosti pri delitvi cepiv proti covidu-19, pomanjkanjem napredka proti podnebnim spremembam in pomanjkanjem ukrepanja proti ruski zasedbi Krima.

Predlagal je, naj imajo ZN srečanja na svetovnih kriznih žariščih, in predlagal med drugim svojo državo.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je napadel sankcije proti svoji državi. "Preganja se finančne račune, plenijo zlato, blokira se dostop do mednarodnih rezerv centralne banke v Londonu, zaseglo se je milijarde dolarjev v ZDA, Evropi in drugje," je dejal Maduro.

"Gre za sistematični, okruten in kriminalni pregon Venezuele, ki ga obsojamo pred celim svetom," je dejal v posnetem govoru, ki so ga predvajali v New Yorku. Zatrdil je, da so letos napredovali k mirovnemu dialogu, novembra pa bodo regionalne in lokalne volitve.

zTYElOiFndA

S pomočjo predsednika Mehike in posebnih odposlancev Rusije, Nizozemske in Norveške pa so začeli z agendo družbenega in ekonomskega okrevanja. Maduro je pozval k izgradnji novega sveta, kjer ne bo hegemonije in bo temeljil na načelih multilateralizma in mednarodnega prava.

Oglasili so se tudi afganistanski talibani, ki so zahtevali svoj prostor za govorniškim odrom v ZN. Novi talibanski veleposlanik Suhail Šahin je svet pozval, naj prizna novo vlado, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je medtem posvarila pred grozečo zdravstveno katastrofo v Afganistanu.

Nekdanji mirovni pogajalec Šahin je zahteval, da se ga uvrsti na dnevni red govornikov v okviru splošne razprave. Za zdaj je kot zadnji govornik v ponedeljek še vedno naveden veleposlanik padle vlade Afganistana Gulam Isakzaj.

Jordanski kralj je v svojem govoru spomnil na zadnjo 11-dnevno vojno v Gazi in poudaril, da je status quo nevzdržen in je treba obnoviti mirovna pogajanja. Med vojno je umrlo 250 ljudi v Gazi in 13 na strani Izraela. Pozval je tudi k nadaljnji podpori Agenciji ZN za palestinske begunce.

Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Hrvat Željko Komšić je kritiziral vse večje etnične, politične, volilne in družbene delitve v državi in pozval ZN, naj se držijo svojih zavez človekovim pravicam. Obžaloval je nadaljevanje izseljevanja iz države in dodal, da je prihod ekonomskih migrantov od drugod ustvaril dodatne družbene probleme. Pohvalil pa je bilateralno in regionalno sodelovanje v času pandemije koronavirusa.

Filipinski predsednik Rodrigo Duterte, ki mu grozi pregon Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zaradi izvensodnih pobojev med vojno proti mamilom. je branil to svojo politiko in spomnil na zmago Filipinov v tožbi Kitajske zaradi ozemeljskega spora v Južnem kitajskem morju. Povedal je, da je ukazal preiskavo spornih smrti med vojno proti mamilom, vendar vztrajal, da bodo s kriminalci opravili.

Slovenski premier Janez Janša naj bi se po predhodnem dogovoru s predsednikom Borutom Pahorjem ta teden udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN, a si je po poročanju Dela premislil. Udeležil se bo Demografskega vrha v Budimpešti, v New York pa je šel Pahor.

WnCXBJnI58k