REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zločin Zahoda: britanska notranja ministrica dovolila izročitev Assangea državi, ki je načrtovala ugrabitev in umor novinarja

Zločin Zahoda: britanska notranja ministrica dovolila izročitev Assangea državi, ki je načrtovala ugrabitev in umor novinarjaJulian Assange: »ONI so storili zločine! Zakaj sem pa jaz v zaporu?« Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Novinarji in mediji po vsem svetu so doživeli nov udarec, ki ogroža same temelje njihovega poslanstva - britanska notranja ministrica Priti Patel je ugodila zahtevi ameriške vlade po izročitvi novinarja in ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea.

Novinarji in mediji po vsem svetu so doživeli nov udarec, ki ogroža same temelje njihovega poslanstva - britanska notranja ministrica Priti Patel je namreč ugodila zahtevi ameriške vlade po izročitvi novinarja, urednika in ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea.

S tem je razvpita ministrica kljub nasprotnim pozivom vseh najpomembnejših svetovnih organizacij za zaščito novinarjev in človekovih pravic sledila odločitvi britanskega sodišča, ki je že aprila ignoriralo dokaze o očitni pristranskosti ameriškega pravosodja ter nevarnostih, ki pretijo življenju ustanovitelja WikiLeaksa Assangeu ter odobrilo njegovo izročitev v ZDA.

Julian Assange ima sedaj na voljo 14 dni za pritožbo, ki so jo pri WikiLeaks že napovedali.

»V tem primeru sodišča Združenega kraljestva niso ugotovila, da bi bila izročitev Assangea zatiralska, nepravična ali zloraba postopka,« je suho pojasnil tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Združenega kraljestva.

Pri tem pa je povsem jasno, da so ameriške oblasti za Julianom Assangeom nezakonito vohunile, ga poskusile ugrabiti in celo ubiti.

Namerevajo mu soditi po zakonu, spisanem med prvo svetovno vojno, ki je po mnenju številnih pravnikov v nasprotju z ameriško ustavo, a nikoli ni bil preverjen na Vrhovnem sodišču ZDA, ker so ameriški tožilci zaradi drastičnih kazni zmeraj dosegali »poravnave« z obtoženimi ali pa so pred sodnim epilogom odstopali od pregona.

A v primeru Assangea se to seveda ne bo zgodilo, saj je odkril preveč kršitev občečloveških norm in zakonov ter vojnih in drugih zločinov predvsem zahodnih držav.

Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da odločitev ministrice verjetno še ne pomeni konec poti za Assangea in da ga morda čakajo še meseci sodnih postopkov.

Kot eno od možnosti omenjajo pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer pa je postopek zelo počasen, je povedala pravna strokovnjakinja Rebecca Niblock.

Pri WikiLeaksu so sporno odločitev ministrice Patel označili za »temen dan za svobodo tiska in britansko demokracijo« ter obljubili, da se bodo pritožili, ZDA pa so obtožili, da so načrtovale njegov umor.

Assange namreč ni storil nič napačnega, pač pa je kot novinar in založnik iskal in objavljal resnico o kontroverznih dogodkih iz nedavne zgodovine.

ZDA ga želijo kaznovati, ker je razkril umazane državne skrivnosti, ko je opravljal svoje delo in objavil dokaze, da so Američani zagrešili številne vojne zločine, ameriška vlada pa je to prikrila. Zato ga sedaj preganjajo.

Aretacija Assangea Vir: CBS, posnetek zaslona
Aretacija Juliana Assangea. Vir: CBS, posnetek zaslona

»Če bi dovolili izročitev Juliana Assangea ZDA, bi ga to ogrozilo in poslalo grozljivo sporočilo novinarjem po vsem svetu,« se je na odločitev ministrice odzvala generalna sekretarka organizacije Amnesty International, Agnes Callamar.

Assange je v priporu že od leta 2019, čeprav je vmes odslužil kazen zaradi kršenja pogojev pogojnega izpusta.

Pred tem je sedem let preživel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski zaradi skonstruiranih obtožb o posilstvu, ki so jih medtem na Švedskem že opustili.

»Priti Patel je imela moč, da naredi pravo stvar. Namesto tega bo za vedno ostala v spominu kot sostorilka Združenih držav pri njihovem načrtu, da bi preiskovalno novinarstvo spremenile v zločinsko dejanje,« je v izjavi zapisal WikiLeaks.

WikiLeaks je poudaril, da se bo še naprej boril za Juliana Assangea, v primeru obsodbe pa je lahko obsojen na do 175 let zapora.

WikiLeaks je spomnil, da je Washington načrtoval atentat na Juliana Assangea, pri čemer se je skliceval na poročila, ki trdijo, da je ameriška vohunska agencija (CIA) pod taktirko tedanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in direktorja Cie Mika Pompea razpravljala o likvidaciji ali ugrabitvi Assangea, medtem ko se je zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu.

Assange je na muhi ZDA od leta 2010, ko je WikiLeaks objavil množico depeš State Departmenta in dokumentov Pentagona, ki so razkrili vojne zločine, ki so jih zagrešile ameriške sile v Afganistanu in Iraku.

Obtožen je bil poskusa vdora v računalnike Pentagona in na podlagi ameriškega zakona o vohunjenju zaradi objav tajnih gradiv na spletni strani WikiLeaksa.

»Težko je verjeti, a izgleda resnično. Vsaka resna skupina za svobodo tiska na svetu je protestirala proti temu. To je grozljiv simbol, kako se je zmanjšala zavezanost britanske in ameriške vlade človekovim pravicam. Kako lahko potem sploh še obsojamo druge avtoritarne zlorabe na tujem?,« se je iz varne Rusije vprašal ameriški žvižgač Edward Snowden.

Zanimivo je, da je Jean-Luc Mélenchon, prvi mož na novo ustanovljenega zavezništva levice Nupes ob novici o klavrnih obetih za Assangea, s predvolilnega shoda pred drugim krogom parlamentarnih volitev v Franciji to nedeljo, obljubil, da bo rešil slavnega in hkrati nesrečnega novinarja.

»Če bom v ponedeljek predsednik vlade, bo Julien Assange naturaliziran Francoz in odlikovan,« je na novinarski konferenci v Parizu napovedal Jean-Luc Mélenchon.

Spomnimo, tudi voditelji strank, ki tvorijo sedanjo vlado, torej sedaj ministri in predsednik vlade dr. Robert Golob so volivcem obljubljali nekaj podobnega pred volitvami 24. aprila, če jih bodo izvolili.

Predvolilne obljube, ki zadevajo usodo novinarja Juliana Assange pa na - klin? Vir: Posnetek zaslona, FB

Protestniki in protestnice so nove odločevalce spomnili na njihove predvolilne obljube tudi 4. maja, na protestu v podporo preganjanemu žvižgaču WikiLeaksa na Trgu republike v Ljubljani.

Protestna ljudska skupščina, 4. maja, po volitvah: »Usoda Juliana Assangea je usoda vseh novinarjev, založnikov, urednikov, žvižgačev in drugih, ki si bodo v prihodnosti drznili razkrivati vladna kriminalna dejanja. Zato pozivamo tudi novoizvoljeno vlado, da v skladu s svojimi izraženimi predvolilnimi stališči Assangeu ponudi politično zatočišče.«

»Na soočenju z ljudstvom na Trgu republike (15. aprila - prim. avt.) so namreč vsi predstavniki in predstavnice strank, ki so odgovarjali na vprašanja pobude Glas ljudstva (razen stranke SAB, ki se je vzdržala) na vprašanje, ali bi Assangeu ponudili azil, soglasno odgovorili z DA!

Vse te političarke in politike pozivamo, da prevzamejo odgovornost za svoje predvolilno izjavljanje in na britansko ambasado ter svojim britanskim političnim kolegom naslovijo poziv po takojšnji izpustitvi Assangea iz zapora,« so 4. maja protestniki in protestnice spomnili bodoče vladnike, da obljuba dela dolg.

Od tedaj je minil mesec in pol, funkcije in foteljčki so lepo razdeljeni, nova vlada in njen državni aparat obratujeta že 17 dni.

Kaj pa so storili za Juliana Assangea?

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke