35-letni moški je bil leta 2014 v mestu Adana na jugu Turčije obsojen na štiri leta in sedem mesecev zapora zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Oblasti so ga zaradi vzornega vedenja predčasno pogojno izpustile na prostost, leta 2018 pa se je preselil na Švedsko.

Švedske oblasti so ga leta 2022 na zahtevo turškega pravosodja znova aretirale. Ankara namreč zahteva njegovo izročitev, da bi v Turčiji odslužil preostanek zaporne kazni.

Moški je za švedske medije izrazil prepričanje, da je pravi razlog za zahtevano izročitev to, da je Kurd in da je delal za interese Kurdov. Je namreč član prokurdske Ljudske demokratske stranke (HDP) in podpira tako PKK, ki ga Turčija opredeljuje za teroristično organizacijo, kot tudi sirsko kurdsko milico (YPG), poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ankara od Stockholma zahteva izročitve članov ali simpatizerjev PKK-ja kot tudi domnevno vpletenih v poskus državnega udara v Turčiji leta 2016, s čimer tudi pogojuje ratifikacijo pristopnih protokolov za vstop v Nato.

Stockholm trdi, da v celoti podpira Turčijo proti vsem grožnjam njeni nacionalni suverenosti. Na Švedskem so tudi sprejeli nov protiteroristični zakon, kar naj bi bil odločilen korak na poti v Nato.

Nadaljevanje pristopnih pogajanj

Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja lani. Medtem ko so Finsko že sprejeli, vstopa Švedske še vedno nista odobrili Turčija in Madžarska. Druge članice in generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg obe državi sicer že dolgo pozivajo k ratifikaciji švedskih pristopnih protokolov.

Prihodnji teden se bosta švedska in turška delegacija znova srečali na pogajanjih glede približevanja Natu. Švedski zunanji minister Tobias Billstrom se namerava v četrtek sestati tudi s Stoltenbergom.