Na okrogli mizi, ki jo je pripravil STAklub v sodelovanju z Zvezo društev diabetikov Slovenije, so sodelujoči spregovorili o zgodovini zdravljenja sladkorne bolezni - letos mineva 100 let od odkritja inzulina - ter pohvalili hiter razvoj na področju medicine v zadnjih letih, ki je omogočil boljšo obravnavo in posledično življenje ljudi, ki živijo s to kronično boleznijo.
Osebe s sladkorno boleznijo so tudi pozvali, naj se cepijo. "Ne gre za vprašanje poseganja v telo, gre za vprašanje sočutja in tovarištva," je dejal predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana Tadej Battelino. Poudaril je, da cepljenje predlaga vsem, saj lahko le skupaj pripomoremo k varnejši družbi za vse.
V pogovoru so tudi večkrat opozorili, da pravočasna diagnoza in zdravljenje sladkorne bolezni pomembno zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Poudarili so pomembno vlogo, ki bi jo lahko v učinkovitem boju s sladkorno boleznijo odigral nacionalni register, v katerem bi spremljali potek bolezni bolnikov in se tako bolj učinkovito prilagodili zdravljenju vsakega posameznika.
Battelino je opozoril na neverjeten razcvet znanosti, ki se je zgodil na področju zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 v zadnjih letih. Nova zdravila pomagajo olajšati življenje osebam, ki s to boleznijo živijo. Dodal je, da je ključno, da na novo odobrena zdravila za zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo uvajamo zelo zgodaj, saj najbolj učinkovito delujejo zgodaj. Izpostavil pa je tudi, da je diabetes veliko dražji, če se ukvarjamo z zdravljenjem, kot pa da se ukvarjamo s primarno in sekundarno preventivo.
Osebe, ki imajo sladkorno bolezen, a se tega ne zavedajo in zato ne prejemajo ustreznega zdravljenja, zaradi sladkorne bolezni utrpijo najhujše posledice. Odkrivanje sladkorne bolezni je zato ključno, je opozorila predstavnica NIJZ Jelka Zaletel. V Sloveniji živi med 59.000 in 127.000 oseb, ki so diabetiki, a tega ne vedo.
Vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec je ob tem opozorila, da je treba narediti vse, da ugotovimo, zakaj toliko ljudi v Sloveniji ne ve, da trpijo za to kronično boleznijo. Dodala je, da presejalni program v državi sicer že obstaja, ki pa ga veliko ljudi na žalost ne izkoristi. Vseeno pa situacija s sladkorno boleznijo v Sloveniji ni tako slaba, meni predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana Andrej Janež, ki je opozoril tudi na pomanjkanje diabetologov.
V Sloveniji stroka veliko napora vlaga v izobraževanje ljudi, da lahko za svoje zdravje največ storijo sami. Pomembno je, da se udeležujemo preventivni programov in da dvignemo zdravstveno pismenost, je opozorila Gobčeva. V naslednjih desetih letih bo po njenih besedah glavni izziv ugotoviti, kako še bolje preprečevati in bolje odkrivati sladkorno bolezen.
Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije (Zveza), Robert Gratton tako kot eno izmed rešitev za bolj zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni vidi tudi uvedbo presejalnega programa na nacionalnem nivoju. Kar 65 % ljudi starih nad 65 let, ima več kot eno kronično bolezen, to število pa s starostjo še narašča. »Med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi je sladkorna, zato na Zvezi menimo, da bi bilo smiselno razširiti nacionalno raziskavo Odkrijmo sladkorno in uvesti splošen nacionalni presejalni program. Po vzoru drugih bolezni lahko namreč vidimo, da so presejalni programi v Sloveniji zelo uspešni«. Poleg pravočasnega odkrivanja pa je ključen tudi dostop do kvalitetne strokovne obravnave in zdravljenje s primernimi zdravili ter medicinskimi pripomočki.