Petek, 11. 11. 2022, 20.30
1 leto, 5 mesecev
Ob odprtju razstave Mateja je zlata!
"Ko sem končala smučarsko kariero, je bilo, kot bi postala vdova"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,90
14
Nekdanja vrhunska smučarka Mateja Svet je Slovenskemu smučarskemu muzeju v Tržiču predala vse predmete iz svoje kratke, a izjemno uspešne kariere
Nekdanja vrhunska smučarka Mateja Svet je po dolgem času spet stopila pred oči medijev in javnosti. Razlog? V Slovenskem smučarskem muzeju v Tržiču so danes odprli razstavo z naslovom Mateja je zlata!, na kateri so razstavljeni najbolj dragoceni predmeti iz njene kratke, a izjemno uspešne kariere. Danes 54-letna Svetova je Tržiškemu muzeju predala več kot 500 predmetov, obdržala je zgolj eno medaljo, in to s posebnim razlogom.
"Doma sem obdržala zgolj svojo prvo medaljo. Leseno z gorenjskimi nageljni na robu, ki morda za koga drugega ne bi imela nobene vrednosti, meni pa pomeni ogromno. Očitno sem nanjo še danes zelo navezana, tudi zato, ker je zelo povezana z mojim očetom, ki mi je ogromno pomagal. Bil je zraven mene tudi pri tej medalji, in ta je zame res lep spomin," je na druženju z mediji povedala nekdanja vrhunska smučarka Mateja Svet, ki je Slovenskemu smučarskemu muzeju, ki sodi pod okrilje Tržiškega muzeja, lani predala več kot 500 predmetov iz obdobja smučarske kariere.
Med njimi je tudi mali kristalni globus za skupno zmago v veleslalomski sezoni 1987/1988, pet odličij s svetovnih prvenstev, med katerimi je tudi zlato (Vail, 1989), pa srebrna olimpijska medalja v veleslalomu iz Calgaryja leta 1988, medalje iz njenih pionirskih časov in članske ere, smučarski kombinezon s pripadajočimi dodatki in smuči.
Del najdragocenejših predmetov je zdaj v okviru razstave z imenom Mateja je zlata! razstavljen na spominski steni, ki je umeščena med steno z lovorikami, videoposnetki in fotografijami Bojana Križaja, ki je bil danes prisoten na okrogli mizi in slavnostnem odprtju razstave, ter kotičkom najuspešnejšega slovenskega deskarja Žana Koširja.
"To je izjemno dragoceno darilo Tržiškemu muzeju in s tem javnosti," je ob tem povedala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek.
Razstavo si je ogledala v družbi smučarskega sopotnika Bojana Križaja.
Ni si mislila, da bi predmeti sploh koga zanimali
Zanimivo je, da je Svetova že dlje časa razmišljala o tem, da bi predmete predala muzeju, a si ni mislila, da bi ti sploh lahko koga zanimali ali jim karkoli pomenili. Ob izraženem zanimanju muzeja je bila zato prijetno presenečena. Poudarila je, da to, da je predmete, ki jih je do lani hranila na policah, predalih in vitrinah, predala muzeju, nikakor ne pomeni, da ji nič ne pomenijo, ravno obratno, pomenijo ji ogromno.
Razstava Mateja je zlata! (Foto: Grega Valančič/Sportida)
Slovo na vrhuncu kariere
Mateja Svet, ki je orala ledino slovenskega oziroma jugoslovanskega ženskega smučanja, je svojo izjemno smučarsko kariero končala leta 1990.
Njena odločitev, da pri zgolj 21 letih, na vrhuncu kariere, v kateri je v zgolj sedmih sezonah osvojila naslov svetovne prvakinje in olimpijske podprvakinje, sedemkrat zmagala v svetovnem pokalu in še 22-krat stala na stopničkah svetovnega pokala, konča svojo športno pot, je šokirala takratno športno javnost.
Junija 1990 je na poslovilni novinarski konferenci izjavila, da se je naveličala smučanja in da si je zaželela nekaj novega, a na današnjem srečanju z mediji, dobrih 32 let pozneje, je razkrila, da je bilo slovo od smučanja vse prej kot enostavno.
Prireditve pred okroglo mizo se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor.
"Kot bi postala vdova"
"Ko sem končala smučarsko kariero, je bilo, kot bi postala vdova. Nič ni moglo nadomestiti smučanja. Morala sem odžalovati. Mislim, da se ničesar več v življenju nisem lotila s tako strastjo, kot sem se smučanja. Toliko sebe nisem vložila nikamor več," je iskreno strnila občutke, ki jih je doživljala v obdobju, ko je prekinila popkovino z njeno največjo ljubeznijo − smučanjem.
Priznala je, da včasih pogreša tekmovalno obdobje. "In to zelo pogrešam. Pri športu je super to, da je merljiv, merljiv v smislu, da so merila jasna, v vsakdanjem življenju pa ni vedno tako."
Odločitve, da kariero konča pri tako zgodnji starosti, ni nikoli obžalovala. "Treba je razumeti celoten kontekst moje odločitve in skozi takega, kot je bil, zato mi nikoli ni bilo žal, ker vem, da bi sicer stagnirala. Na to pa nisem bila pripravljena. O raznih čejih danes nima smisla razpravljati. Če bi bili pogoji drugačni ali če bi se stvari drugače odvijale, takrat verjetno ne bi zaključila kariere. Skozi to, kar vem, da je bilo, pa mi nikoli ni bilo žal," je zatrdila.
"Skozi smučanje in tekmovanja sem se veliko naučila o sebi"
Kljub temu da je tako zgodaj končala kariero, pa je ta v njenem življenju pustila močno sled.
"Življenje vrhunskega športnika je zelo specifično. Ima zelo veliko lepega, prinese pa tudi določene ovire ter spoznanja in je lahko dokaj trpko. Šport na vrhunski ravni te o življenju in sebi veliko nauči ter pomaga v nadaljevanju življenja. Določena spoznanja se lahko prenesejo na druga področja, pa ne govorim samo o delavnosti in disciplini, ampak bolj o tem, kako lahko premagaš določene ovire, razčiščuješ odnose in podobno. Samo smučanje in tekmovanja so mi ogromno dala, skozi to sem se veliko naučila o sebi," je dejala Svetova.
"Vse to je zame precej čustveno"
Ob poslušanju naštevanja njenih uspehov je bila vidno ganjena, ob prisotnosti medijev pa vznemirjena. "Dolgo me ni bilo pred kamerami, vse to je zame precej čustveno," je priznala 54-letna Svetova, ki je zaposlena kot delovna terapevtka.
Danes raje kot smuča teče na smučeh, a še vedno spremlja smučanje, ki ga opisuje kot enega lepših športov, in stiska pesti za slovenske tekmovalce in tekmovalke.
Od 12. novembra naprej
Uradni novinarski konferenci je sledil pogovor v Kulturnem domu Tržič, kjer je Svetova spomine na smučarske dni obujala s smučarskimi kolegi, temu pa je sledilo uradno odprtje razstave v Slovenskem smučarskem muzeju v Tržiču. Za splošno javnost bo razstava na ogled od sobote, 12. novembra.
Prispevek o smučarski okrogli mizi, polni zgodb in anekdot, bomo na Sportalu objavili v soboto zjutraj.
14