Stoletniki

V Sloveniji jih je skoraj štiristo, dolgo življenje bo ostalo svojevrstna skrivnost

Andraž Zupančič
4. 5. 2024, 15.50
Posodobljeno: 4. 5. 2024, 15.57
Deli članek:

Sto let. Magična meja, h kateri stremi človek tako rekoč od svojega nastanka dalje. Nekoč je bila življenjska doba precej krajša, od nekaj deset let dalje, z razvojem medicine pa se vztrajno podaljšuje. A sodoben način življenja, bolezni, stres in še kaj lahko jemljejo svoj prezgodnji davek.

Bobo
Leon Štukelj je eden bolj znanih Slovencev, ki so doživeli sto let.

Vsaka smrt je seveda žalosten dogodek, a če umre premlad človek, je to še toliko hujše. V človeški naravi je, da se težko poslovimo s tega sveta in želimo živeti čim dlje ali celo doseči nesmrtnost. Zato so vsi, ki dočakajo sto let ali več, svojevrsten fenomen, teh pa ni več tako malo.

Po podatkih Združenih narodov naj bi bilo trenutno na svetu okoli 935 tisoč stoletnikov in glede na podaljševanje pričakovane življenjske dobe bi jih bilo v prihodnje lahko še več. Po zadnjih raziskavah naj bi eden od treh otrok, ki so se rodili v zadnjih letih, dočakal sto let. Še leta 2000 je bilo »le« 151 tisoč stoletnikov. Danes pa jih je največ na Japonskem. V tej državi naj bi do leta 2050 kar 272 tisoč ljudi dočakalo sto let ali več, najbolj smele ocene govorijo, da bi se številka lahko že približala enemu milijonu. Imajo torej enega stoletnika na vsakih 3500 prebivalcev. Na Japonskem je velik delež stoletnikov žensk, celo v razmerju 7:1.

Profimedia
Otok Okinava tudi v v japonskem merilu izstopa po večjem številu stoletnikov. To jim uspeva tudi zaradi njihovega načina življenja in prehrane.

Že v antiki in še prej

Tudi med stoletniki so seveda razlike, za tiste, ki presežejo 110 let, uporabljamo izraz superstoletniki. Še bolj redki so tisti, ki presežejo 115 let. Odkar uradno beležimo starost prebivalstva, je bilo le 68 ljudi, ki so presegli to starost, in le trije med njimi so bili moški. Toda le ena ženska, Jeanne Calment iz Francije, je uradno dosegla starost 120 let, saj je živela od leta 1875 do leta 1997. Najstarejši dokumentirani moški pa je bil Jiroemun Kimura iz Japonske, ki je živel od leta 1897 do leta 2013 in je dočakal malo več kot 116 let.

In vendar že stari zapisi poročajo, da so ljudje tudi v davni preteklosti lahko doživeli sto let. Če pogledamo samo v Biblijo, je bil znani Metuzalem, Henohov sin in Lamehov oče, eden od očakov pred vesoljnim potopom in naj bi doživel starost 969 let. Če pustimo ob strani biblične osebnosti, lahko v starih zapisih Plinija Starejšega zasledimo, da naj bi žena Cicera, slovitega govorca v starem Rimu, Terentia živela med letom 98 pred našim štetjem in letom šest našega štetja, torej 104 leta. V šesti dinastiji egipčanskih faraonov so imeli vladarja Pepija II., ki naj bi bil na prestolu 94 let, torej je najverjetneje presegel sto let starosti.

V čem je potem skrivnost uspeha? Po eni od raziskav v Italiji naj bi imeli stoletniki povišano raven vitamina A in E v svojem telesu, drugi spet trdijo, da so ugotovili, da imajo v sovjem telesu veliko več proteina PARP kot ljudje v starosti od 20 do 70 let. Ta protein dobesedno popravlja zaradi starosti načeto DNK v človeškem telesu.

Stoletniki z bolj veselim značajem

Po raziskavi Thomasa Perlsa z univerze v Bostonu naj bi imeli stoletniki precej bolj izražen ekstrovertiran značaj, v svojem življenju so imeli nadpovprečno veliko prijateljev, močne povezave znotraj družine in zelo dobro samopodobo.

Profimedia
Z vse boljšo oskrbo in medicinsko nego naj bi imeli v prihodnje še več stoletnikov na svetu.

Kot skupek številnih dejavnikov za doseganje starosti strokovnjaki navajajo ravno Japonsko, kjer so pod drobnogled vzeli od genetike do prehrane in življenjskega sloga. Tudi tam namreč izstopa otok Okinava po večjem deležu stoletnikov, raziskava pa je pokazala, da na tem otoku prehrana vsebuje veliko žit, rib in zelenjave ter manj mesa, jajc in mlečnih izdelkov. Družba s svojo kulturo je prav tako usmerjena k spoštovanju in skrbi za starejše, saj ti niso izolirani in za njih dobro skrbijo. Prav tako živijo manj stresno kot v ostalem predelu Japonske, za njih je značilna tudi velika aktivnost, ko delajo tudi v pozni starosti ali veliko več časa preživijo v naravi. Najverjetnejša je teorija, ki trdi, da je poleg vseh različnih okoliščin, od genetike do prehrane in celotne družbe ter medicine, od vsakega posameznika odvisno, koliko let bo dočakal, in da nekega zelo splošnega pravila ni. Kar je dobro za enega človeka, mogoče škodi drugemu.

Ljubljana z največ stoletniki

Kaj pa Slovenija? Pri nas imamo malo manj kot 400 stoletnikov, kar je skoraj 19 stoletnikov na sto tisoč prebivalcev, in se uvrščamo v svetovno povprečje. Največ, kar sto, jih je v Ljubljani, izstopajo še Maribor s 46, Koper z 12, Kranj z 11, Celje z osmimi, Nova Gorica s sedmimi, Piran in Sevnica s šestimi stoletniki. Večina ostalih občin ima od tri do enega stoletnika. Po zadnjih podatkih je najstarejša prebivalka Slovenije Julijana Zakrajšek, ki se je rodila leta 1912 v Opalkovem pri Velikih Laščah, torej še pred prvo svetovno vojno in še v Avstro-Ogrski. Imamo pa tudi štiri prebivalce, ki so se rodili leta 1915.

Ob omembi bolj znanih stoletnikov ne moremo mimo človeka, ki je po svoje zaznamoval celotno stoletje. To je bil telovadec Leon Štukelj, ki se je rodil leta 1898 v Nove mestu in umrl leta 1999 v Mariboru le nekaj dni pred svojim 101. rojstnim dnevom. Do pozne starosti je bil čil in v dobri telesni pripravljenosti, s svojimi olimpijskimi medaljami in poznejšim odnosom do življenja je dokazoval, da starost »ni vedno le žalost«. Na igrah v Atlanti leta 1996 je bil častni gost odprtja iger kot takrat najstarejši živeči olimpijec, saj je na igrah 1924, 1928 in 1938 osvajal zlate, srebrne in bronaste kolajne.