»Etični kodeks za poslance v praksi še ni zares zaživel«

Boj proti korupciji v Sloveniji. Tudi zaradi majhnosti države so nasprotja interesov pogosto tveganje.

Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji je protikorupcijska komisija (KPK) med drugim predstavila oceno, da Slovenija zaradi korupcije letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oz. 7,5 odstotka slovenskega BDP. Boj proti korupciji bo tudi ena izmed pogostejših tem v predvolilnem obdobju. Sebastijan Peterka, vodja projektov in raziskovalec pri organizaciji Transparency International Slovenia, je za MMC RTV Slovenija dejal, da ocena politične integritete ne more biti visoka, kar po njegovem mnenju potrjuje tudi stopnja zaupanja v politične institucije.

"Zdi se, da kljub kakšnemu koraku naprej kmalu naredimo korak ali dva nazaj. Kot primer lahko podam etični kodeks za poslanke in poslance. Ideja o tem se je vlekla od devetdesetih, zato je bilo sprejetje, čeprav zelo pozno in z nekaterimi pomanjkljivostmi, korak naprej. A hkrati vidimo, da v praksi še ni zares zaživel, državni zbor pa že več mesecev izgublja energijo z zavračanjem našega zahtevka po posredovanju dokumentacije v povezavi z izvajanjem kodeksa. Tu se kaže, da kodeks ni prispeval k spremembi miselnosti. Škoda," pravi Peterka.

"Težava je, da se negativni trendi s sedanjo oblastjo samo stopnjujejo, ne pa izboljšujejo. Pa prav nič ne pomaga, da imajo vse politične stranke koalicije v svojih programih in jasno tudi v koalicijskem sporazumu poudarjen boj zoper korupcijo in vse, kar je z njo povezano. Praksa takšne zaveze povsem spregleda."

Boris Štefanec,
nekdanji predsednik KPK

Nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec je za MMC RTV Slovenija prav tako povedal, da je stanje na področju politične integritete slabo. "Težava pa je, da se negativni trendi s sedanjo oblastjo samo stopnjujejo, ne pa izboljšujejo. Pa prav nič ne pomaga, da imajo vse politične stranke koalicije v svojih programih in jasno tudi v koalicijskem sporazumu poudarjen boj zoper korupcijo in vse, kar je z njo povezano. Praksa takšne zaveze povsem spregleda," opominja Štefanec.

Peterka opozarja, da integriteta in preprečevanje korupcije že vsaj deset let nista prioriteta nobene vlade. "Drugače si ni mogoče razlagati takšnega pomanjkanja bistvenega napredka. Tudi če je kak funkcionar naklonjen temu vprašanju, je po naših izkušnjah pogosto osamljen ali pa se sam srečuje z ovirami. Tudi ob aferah je evidentno, da akterji navadno bolj mislijo na lastno politično preživetje kot na ugled institucije, ki jo zastopajo. Če pa se je že zgodil kak odstop, pa smo običajno videli stisnjene zobe, blatenje nadzornih institucij ali napade na žvižgače," je za MMC RTV Slovenija dodal Peterka.

"Zakonodaja je kljub pomanjkljivostim verjetno še najmanj problematična. Zelo smo šibki pri naslednjem koraku, izvajanju v praksi. Premalo je ozaveščanja, ključne nadzorne institucije so preobremenjene in podhranjene, akterji civilne družbe tudi. Na tem področju manjkata neka konkretnejša strategija in jasen ton z vrha, ki bi vplival na ključne podsisteme."

Sebastijan Peterka,
Transparency International Slovenia

O najizrazitejših primerih korupcijskih tveganj je Peterka izpostavil sledeče: "Težko je posplošiti, a tveganja so povsod najvišja, kjer sta denar in vpliv na ključne odločitve. Omenili ste kadrovanje na pomembnejše funkcije v javnem sektorju ali podjetjih v državni lasti, med bolj tvegana sodijo tudi javna naročila in drugi načini razdeljevanja javnega denarja. Pa tudi nasprotja interesov so zagotovo pogosto tveganje, ki se pojavlja že zaradi majhnosti države."

"Z višino izgubljenega denarja se niti ne bi ukvarjal, ker nekateri trdijo, da je previsoka, drugi spet, da je še večja, moje stališče pa je, da je vsak evro, ki gre zunaj javnega sektorja kot posledica koruptivnih ravnanj, preveč. V Evropi smo verjetno nekje na sredini držav, a s takšnimi ravnanji so obremenjene tudi nekatere države, ki so nam nekako vzor, pa včasih neupravičeno. Danski bančni sistem je pred nekaj leti opral več sto milijonov evrov, pa tega ne bi pričakovali. Bolezen, imenovano korupcija, nedvomno poznajo vsi," pravi nekdanji predsednik KPK.

Integriteta in preprečevanje korupcije že vsaj deset let nista prioriteta nobene vlade.

Na vprašanje, katere bi bile po njegovem mnenju najboljše metode za zajezitev koruptivnih dejanj v Sloveniji, Peterka odgovarja, da vse po malem vpliva na končno stanje: "Zakonodaja je kljub pomanjkljivostim verjetno še najmanj problematična. Zelo smo šibki pri naslednjem koraku, izvajanju v praksi. Premalo je ozaveščanja, ključne nadzorne institucije so preobremenjene in podhranjene, akterji civilne družbe tudi. Na tem področju manjkata neka konkretnejša strategija in jasen ton z vrha, ki bi vplival na ključne podsisteme. Resolucija za preprečevanje korupcije, ki naj bi bila temeljno vodilo pri izvajanju ukrepov, bo prihodnje leto polnoletna, kar je dovolj dober pokazatelj tega, da smo zaspali. Del tega sistema smo neizbežno tudi državljani. Če na volišču ne bo eden od ključnih dejavnikov za izbor integriteta kandidata in če tega ne bomo zahtevali celoten mandat, se bo takšno stanje nadaljevalo."

Glede številnih sodnih procesov, v katere so bili oz. so zaradi sumov korupcije še vpleteni slovenski politiki, pa je Štefanec za MMC RTV Slovenija dejal: "Prav gotovo je sodnih epilogov daleč premalo in se izgubljajo v dolgotrajnosti postopkov, v očitkih, da so kršena procesna pravila, in to tako dolgo, da zadeve zastarajo. Spomnil bi na primer Patria in prav v tej zadevi posledično koruptivni gospod v Republiki Avstriji še danes prestaja oziroma je prestajal zaporno kazen, ker je več kot 2,3 milijona evrov nekomu nakazal v Slovenijo. Mi v Sloveniji pa nismo sposobni ugotoviti, komu, in zadeva je veselo zastarala, ne da bi odkrili storilca."