Bliža se veliki finale izbora Najboljši agropodjetnik 2023, s katerim že deseto leto zapored predstavljamo inovativno hrano, podjetne kmetije, zadruge in živilce ter uspešne primere povezovanja v prehranski verigi. Razkrivamo osem finalistov, ki delajo velike korake pri ponudbi, povezovanju in trženju. Med finalisti so tudi štirje zmagovalci, ki jih bomo razglasili na 10. Agrobiznis konferenci v Ljubljani.
Goveja kostna juha je prvo superživilo šaleške zadruge
Kmetijska zadruga Šaleška dolina ne odkupuje le mleka, goveda in lesa, temveč razvija in prodaja tudi končne izdelke iz sestavin s slovenskih kmetij. Prvi med zadrugami so tržno nišo pred dobrimi desetimi leti prepoznali v odkupu ekološkega goveda in prodaji mesa, ki jim prinese več prihodkov kot odkup mleka. Povečali so krog ekoloških rejcev, od katerih odkupujejo živino. Pod znamko Ekodar ponujajo ekološko goveje meso in ekološko teletino, od lani pa tudi ekološko govejo kostno juho.
V socialnem podjetju šaleške zadruge, ki zaposluje invalide, po lastni recepturi iz sledljivih ekoloških sestavin – govedine in zelenjave s slovenskih kmetij – juho počasi kuhajo kar 16 ur. Naročajo jo tudi šole in vrtci, gospodinjstvom pa jo ponujajo v trajnostni embalaži – steklenem kozarcu s papirnatim ovojem. Rok trajanja te juhe je 120 dni. Prodajajo jo v svoji spletni trgovini Ekodar in večji trgovski verigi. Juha z visoko vsebnostjo mineralov in vitaminov je za zadrugo prvo superživilo, s katerim bi radi vstopili tudi na hrvaški in še kakšen tuj trg.
Vrtnarije že preizkušajo ekološko gnojilo iz iztrebkov mokarjev
V Valburgi pri Ljubljani imamo prvega registriranega rejca mokarjev v Sloveniji. To je 22-letni Tilen Zajec, ki mokarje od lanskega septembra goji v 70 pladnjih. Nabavili so napol odrasle ličinke mokarjev. Mokarje sami razmnožujejo v kontroliranih razmerah. Imajo jajčeca, mlade mokarje, ki jim rečemo črvi, čeprav to niso, in odrasle mokarje, ki so hrošči. Hranijo jih z otrobi, svežim sadjem in zelenjavo.
Kot bogat vir beljakovin so mokarji primerni za prehrano ljudi in živali, a pri nas so nekaj novega in zbujajo predsodke. Iztrebek mokarjev, ki mu pravijo fras in je videti kot droben rjav prah, je učinkovito ekološko gnojilo. Nekaj kmetov in vrtnarij ga že preizkuša. Tilen Zajec čaka, da mu kmetijsko ministrstvo odobri pridelavo takega ekološkega gnojila, potem pa bo fras začel tudi prodajati.
Zanima ga tudi izvoz, saj je po svetu več povpraševanja kot ponudbe. »Mokarji so zanimivi za tovarne krmil in živilsko industrijo kot sestavina za krmo in dodatek živilom,« še pravi Zajec.
Kooperativa Kristal spodbuja kmete k pridelavi pivovarskega ječmena
Zadrugo Kooperativa Kristal iz Ormoža je leta 2016 ustanovilo 25 kmetov, da bi obudili pridelavo in predelavo sladkorne pese – najbolj donosne poljščine. Leta 2017 so vzpostavili organizirano pridelavo sladkorne pese in odkup po vnaprej znani ceni. Novo priložnost pa so našli v pridelavi pivovarskega ječmena. Pivovarski ječmen se zdi dobra izbira tudi zato, ker ga ni treba dosti dognojevati, zato je pridelava cenejša in manj zahtevna kot pri drugih kulturah.
»Kmetje, ki so člani naše zadruge, v kolobarju pridelujejo sladkorno peso in več vrst žit. Zadruga jim želi ponuditi tudi organizirano pridelavo in odkup pivovarskega ječmena. Dolgoročnega kupca imamo, radi bi imeli svoje silose, da bi lahko dlje skladiščili pivovarski ječmen in od svojih članov odkupovali tudi druga žita, zlasti pšenico in koruzo, jih skladiščili in prodali, kadar je cena boljša kot v času žetve, ko je cena žita vedno najnižja,« nam je pred letom dni povedal Miroslav Kosi, predsednik Kooperative Kristal.
Za pridelavo in predelavo stročnic je pravi čas
Soja, bob, grah, čičerka, fižol in volčji bob ali sladka lupina so zrnate stročnice, ki jih lahko uporabimo za prehrano ljudi in krmo živali. Pri stročnicah smo odvisni od uvoza, imamo pa vse možnosti, da bi jih lahko pridelali več.
»Gojiti se jih splača tudi zato, ker povečajo biotsko pestrost in vežejo dušik v tleh, s tem pa zmanjšujejo potrebo po gnojenju z dušikom. To je pomembna prednost, saj so se mineralna gnojila z dušikom v zadnjih dveh letih podražila za trikrat. Ko v štiriletni kolobar vključimo zrnato stročnico, vnos mineralnega dušika za celoten kolobar zmanjšamo od 30 do 40 odstotkov,« nam je pred enim letom povedal Manfred Jakop, vodja EIP-projekta o pridelavi, predelavi in uporabi zrnatih stročnic ter raziskovalec fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.
V tem projektu so skupaj s kmetijami, biotehniško fakulteto, kmetijskim in hmeljarskim inštitutom analizirali prednosti pridelave in predelave stročnic. Ker stročnice pridelujemo samo na treh odstotkih njiv v EU in na manj kot dveh odstotkih slovenskih njiv, je možnosti za povečanje pridelave veliko.
Zgornje Posočje naj bo prva ekološka regija
Mlekarna Planika iz Kobarida je po količini predelanega mleka peta največja mlekarna pri nas. Odkupujejo in predelujejo samo mleko s kmetij v Posočju in na Cerkljanskem. Njihovi izdelki sodijo v višji cenovni razred, saj že mleko odkupujejo po najvišji ceni in s tem ohranjajo planinsko pašništvo. Najbolj znani so po siru tolminc, maslu, svežem nehomogeniziranem mleku in albuminski skuti. Od decembra 2021 mlekarna spremlja rast stroškov pri kmetih, odkupno ceno mleka so zvišali.
V Kobaridu imajo muzej planinskega pašništva in sirarstva, v Bovcu pa ekološko posestvo s kravami in prenovljenim hlevom, za zeleno energijo postavljajo sončne elektrarne. »Tudi v prihodnje bomo skrbeli, da bo čreda v Posočju ostala enako velika, z vzdrževanjem prireje mleka pa ohranjali obdelano krajino, brez katere ni turizma. Z našo lastnico Kmetijsko zadrugo Tolmin si prizadevamo, da bi Zgornje Posočje certificirali oziroma organizirali kot ekološko regijo,« o novih priložnostih pravi direktor Miran Božič.
Mladi gorenjski kmet z najsodobnejšo kisarno zelja v Sloveniji
Ko je Klemen Jarc leta 2011 od staršev prevzel kmetijo iz Voklega pri Šenčurju, je ta bila med petimi največjimi kmetijami, ki kisajo zelje. Mladi gospodar je pridelavo in predelavo zelja še povečal in izpeljal tri večje naložbe.
Prvo leto po prevzemu kmetije je postavil novo kisarno in podvojil tedanji obseg predelave. Leta 2019 se je s stricem in še enim mladim prevzemnikom dogovoril za kolektivno naložbo – skupaj so kupili kmetijske stroje (traktor, kombajn in dve škropilnici) in si razdelili stroške. Največji korak naprej pa so naredili z gradnjo 2.850 kvadratnih metrov velike sodobne kisarne, vredne 3,7 milijona evrov, ki so jo odprli lani poleti.
Edini polnijo surovo kislo zelje brez konzervansov, in ne pasteriziranega, ki je že toplotno obdelano, v vrečke in ločke. Naenkrat lahko kisajo 1.300 ton zelja, iz te količine surovega zelja dobijo okoli 800 ton kislega zelja. Razliko v teži pomeni voda, ki se pri kisanju izloči iz svežega zelja.
Z novo vinsko kletjo Colnar do energetske in okoljske nevtralnosti
V zadnjem letu je na Lešnici med Otočcem in Novim mestom zrasla nova sodobna vinska klet Colnar. Gre za skoraj trimilijonsko naložbo, ki za družino Colnar pomeni velik razvojni korak na področju vinarstva, hkrati pa tudi premik proti energetski in okoljski nevtralnosti. »Grozdje bomo predelali tako rekoč brez odpadkov. Ogljikov dioksid bomo predelali v sodo bikarbono in z njo zaščitili vinograde, s svojo sončno elektrarno pa proizvedli več elektrike, kot je porabimo,« pravi kralj cvička 2021 Janez Colnar mlajši.
Colnarjevi imajo dolgo tradicijo vinogradništva, resnega vinarstva pa so se lotili šele leta 2001. Imajo dobrih deset hektarjev vinogradov, obdelujejo jih trajnostno, znani so po suhih vinih. Cviček pomeni 60 odstotkov njihovih vin. Še posebej ponosni so na rosé iz modre frankinje in modrega pinota, ki jim je na londonskem Decanterju 2019 prinesel zlato medaljo. Povezujejo se z drugimi kmeti in skupaj razvijajo nove izdelke.
Gotovi obroki s sledljivostjo sestavin do izvora
Novoustanovljena zadruga Via Vitae iz Maribora dobro leto ponuja gotove jedi vsem, ki bi se radi bolj trajnostno prehranjevali, meso pa nadomestili z rastlinskimi beljakovinami. Po lokalno pridelane sestavine gredo na kmetije, jedi brez konzervansov in umetnih dodatkov ponujajo v vračljivih steklenih kozarcih, rok trajanja je od enega do tri mesece.
Pod znamko Jeej! trenutno ponujajo pet jedi, ki so namenjene vsem, ki bi radi jedli zdravo in lokalno pridelano, manj mesa in več rastlinske hrane. Največ naročil dobijo za bolonjsko omako in ričet v rastlinski preobleki. Obroki so sledljivi do vira sestavin, vsak obrok ima edinstveno QR-kodo, ki jo skenirate s telefonom in na interaktivnem zemljevidu se prikažejo ime in lokacija kmetije ter njen način kmetovanja.
Prodajo so iz Maribora na začetku februarja razširili v Ljubljano, pozneje pa želijo prodajo razširiti po vsej državi. Iščejo tudi možnosti za izvoz.
