Prizor iz filma Babičino seksualno življenje. Foto: SFC/Urška Djukić
Prizor iz filma Babičino seksualno življenje. Foto: SFC/Urška Djukić

Film Babičino seksualno življenje, ki je bil sprva med 29 nominiranci za evropsko filmsko nagrado (EFA), povzema odnos, v katerem so bile ženske v prvi polovici 20. stoletja pod streho strogih cerkvenih naukov in splošnih družbenih konvencij razumljene kot objekt za potešitev spolne sle svojih mož. Urška Djukić je navdih za film črpala iz pričevanj žensk, ki jih je avtorica Milena Miklavčič zbrala v knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače.

Darilo ženskam, ki v podrejenem položaju trpijo v nasilnih odnosih
Režiserka, ki je film tudi zmontirala, je napisala scenarij v sodelovanju z Mario Bohr. Sorežiserka in animatorka je Émilie Pigeard, glasove so posodili Doroteja Nadrah, Jure Henigman, Mara Vilar, Božena Zabret in Bojana Ciglič, skladatelj glasbe je Tomaž Grom. Zvok je oblikoval Julij Zornik, film je slovensko-francoska koprodukcija, slovenski producent je produkcijska hiša Studio Virc, zanjo producent Boštjan Virc.

"Ko mi je producent pokazal elektronsko sporočilo, kjer je pisalo, da je film nominiran za evropsko filmsko nagrado, mi je šlo na jok. To je nekaj, kar sem si tiho želela že od same premiere filma. Zaradi tega uspeha bo film Babičino seksualno življenje videlo še več ljudi in to je največje darilo za nas, ustvarjalce filma in tudi za vse ženske, ki so v preteklosti, in ki še danes v podrejenem položaju trpijo v nasilnih odnosih," je ob nominaciji dejala Urška Djukić.

Urška Djukić trenutno pripravlja svoj prvi celovečerni igrani film z delovnim naslovom Little Trouble Girls. Foto: Žiga Virc
Urška Djukić trenutno pripravlja svoj prvi celovečerni igrani film z delovnim naslovom Little Trouble Girls. Foto: Žiga Virc

Očitno uspešna slovensko-francoska naveza
Producent Boštjan Virc pa je povedal: "Babičino seksualno življenje prinaša zgodbe žensk s slovenskega podeželja, ki so s svojo univerzalnostjo in avtorsko kakovostjo najprej ustvarile pogoje za uspešno koprodukcijo s Francijo. Temu je sledila z nagradami tlakovana mednarodna festivalska pot in zdaj nominacija za evropsko filmsko nagrado. Plodno slovensko-francosko avtorsko sodelovanje med sorežiserkama Urško Djukić in Émilie Pigeard ter ostalo ekipo je podpiralo prav tako uspešno slovensko sodelovanje s francosko produkcijo Ikki Films, prodajnim agentom Varicoloured in francoskimi financerji televizijo Arte France, CNC in Ciclic. Ključno je, da gre ob vsej mednarodni vpetosti še vedno za izvirno in relevantno slovensko avtorsko zgodbo v slovenskem jeziku."

"Uvrstitev kratkega filma Babičino seksualno življenje med kandidate za 'evropskega filmskega oskarja' je izjemen uspeh tako za ustvarjalce kot za celoten slovenski filmski prostor. Dobili smo jasno potrditev, da slovenski film sodi v sam vrh evropske kinematografije," je dodala Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC), ki je sofinancer filma.

To je druga nominacija slovenske režiserke v samostojni Sloveniji. Prva je bila Maja Weiss z igranim celovečercem Varuh meje, ki je bil leta 2002 nominiran v kategoriji filmskih prvencev. Leta 2003 je bil kratki igrani film Atorzija srbskega režiserja Stefana Arsenijevića, slovenske produkcijske hiše Studio Arkadena in s podporo takratnega Filmskega sklada, prav tako nominiran za evropsko filmsko nagrado v kategoriji kratkih filmov in je nagrado za najboljši kratki film tudi prejel. Pred tem je bil na Berlinalu ovenčan tudi z zlatim medvedom in bil nominiran za oskarja, so zapisali pri SFC-ju. Leta 2006 pa se je v ožji izbor za nagrado EFA v kategoriji kratkih filmov uvrstil film Marka Šantiča z naslovom Srečno pot Nedime.

Evropske filmske nagrade oziroma nagrade Evropske filmske akademije od leta 1988 podeljuje Evropska filmska akademija za priznanje odličnosti dosežkov evropske kinematografije. Nagrade, ki so omejene na evropsko kinematografijo ter evropske producente, režiserje in igralce, podeljujejo v 19 kategorijah, med katerimi je najpomembnejša najboljši film. Do leta 1997 so se uradno imenovale tudi Felix Awards, glede na nekdanji kipec pokala, ki ga je nadomestil kipec v obliki ženske.

O nagrajencih odločajo člani Evropske filmske akademije, ki prihajajo iz različnih držav in kategorij. Največ članov ima Nemčija, in sicer 752. Iz Slovenije, ki je po številu članov na 26. mestu, trenutno prihaja 47 članov akademije, kar je več, kot jih imajo Hrvaška, Slovaška, Bolgarija in Portugalska, so še sporočili s SFC-ja.

Slovesna podelitev letošnjih nagrad bo 10. decembra v islandski prestolnici Reykjavik.