Zdravniki res delajo več?

Podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na trhlih nogah

Žiga Kariž
7. 4. 2023, 08.00
Posodobljeno: 7. 4. 2023, 08.06
Deli članek:

Preverili smo, kako so v zadnjih letih poslovale zdravstvene zavarovalnice in ali so njihovi razlogi za podražitve utemeljeni.

Dreamstime
Slovenci imajo veliko kritik na trenutno dostopnost zdravstva.

Kot smo že poročali, je zavarovalnica Generali objavila, da bo s prvim majem dopolnilno zavarovanje podražila za 10,39 evra. Novica je močno razburila širšo javnost, ki se sooča s tem, da so zdravstvene storitve vse težje dostopne, več tisoč Slovencev in Slovenk nima izbranega osebnega zdravnika, poleg tega pa je vse več medijskih poročil o neetičnih poslovnih praksah zdravnikov. Zavarovalnica Generali je astronomski dvig cen utemeljila z neugodnimi trendi na področju zdravstvenih storitev, kot sta rast cen storitev in povečevanje obsega opravljenih zdravstvenih storitev v zadnjem letu.

Je bilo res opravljenih več storitev?

Res je, da je vlada lani zagnala program skrajševanja čakalnih vrst in z zakonom omogočila plačevanje vseh opravljenih zdravstvenih storitev. V okviru tega programa je bilo porabljenih skoraj 80 milijonov evrov za dodatne storitve. Zavarovalnica Generali navaja, da naj bi v januarju in februarju zdravniki tako opravili za kar 12 odstotkov več storitev kot v enakem obdobju lani. Potrošniki smo morda res kratkega spomina, a epidemija covida nam k sreči še ni uničila vseh spominskih celic, da ne bi vedeli, da so zdravniki zaradi ukrepov vse od leta 2020 do konca lanske pomladi delali po posebnem režimu.

Pozabljeno leto 2019

Podatki zavoda za zdravstveno zavarovanje kažejo, da je leta 2020 število opravljenih storitev drastično padlo, se nato leta 2021 malce zvišalo in si lani opomoglo, tudi s pomočjo omenjenega programa za skrajševanje čakalnih vrst, težko pa bi rekli, da je že doseglo raven iz leta 2019. Če si ogledamo število opravljenih hospitalizacij, ugotovimo, da je bilo teh leta 2019 396.887, leta 2020 338.003, leta 2021 359.679 in lani 384.407. Glede na statistiko ZZZS se je sicer povečalo število obiskov zdravnika na primarni ravni in celo preseglo predkoronske ravni, a bolj podrobni podatki pokažejo, da le na račun posvetov na daljavo, ki jih je bilo v letu 2022 kar dva milijona, leta 2019 pa nobenega.

Profimedia
Zdravstvene zavarovalnice so v zadnjih letih beležile visoke dobičke.

Vsega krive višje plače zdravnikov?

Drugi razlog za povišanje dopolnilnega zavarovanja so višji računi za opravljene storitve na račun inflacije in predvsem na račun višjih izdatkov za plače zdravnikov. Teh istih zdravnikov, ki so se očitno v strahu pred iztekom covidnih dodatkov zatekli k stavki, da bi ohranili finančni status zadnjih dveh let. Na ZZZS, katerega cene in storitve so tudi osnova za višino doplačil s strani komercialnih zdravstvenih zavarovalnic, sicer priznavajo, da so se izdatki znatno povišali in da se bodo s povišanjem plač v javnem sektorju še bolj.

Kaj pa zaloge?

Podražitve neutemeljene
Zaradi navedenega ne čudi oster odziv s strani koalicijskih strank, ki ocenjujejo, da so podražitve neutemeljene, ob tem pa opozarjajo na nujnost preoblikovanja oziroma ukinitve dopolnilnega zavarovanja.

O tem, da je splošno ogorčenje ob napovedanem dvigu premij ene od treh zdravstvenih zavarovalnic in ob sramežljivem napovedovanju dviga tudi pri ostalih dveh upravičeno, govorijo finančni podatki teh družb. Iz zdravstvenega dela zavarovalnice Triglav so včeraj poslali informacijo, da premije še ne bodo dvignili, češ da trenutno še uporabljajo zaloge, ki so si jih nabrali v preteklih letih. Glede na objave na strani Slovenskega zavarovalniškega združenja so te vse prej kot majhne. Leta 2019, torej pred izbruhom epidemije, je bila razlika med vplačanimi premijami in izplačanimi škodami, torej tistim, kar zavarovanci vplačamo, in tistim, kar zavarovalnice nakažejo zdravstvenim ustanovam, 60 milijonov evrov, leta 2020 je ta razlika zrasla na 150 milijonov evrov, leta 2021 je še vedno znašala 110 milijonov evrov in lansko leto, čeprav so od oktobra že morali pokrivati tudi stroške dodatnih storitev iz naslova skrajševanja čakalnih vrst, 80 milijonov evrov.

Dreamstime
Do podražitve naj bi prišlo tudi zato, ker naj bi zdravniki opravili vse več storitev.

Pozabili na dobičke

Ob tem je iz letnega poročila Agencije za zavarovalniški nadzor razvidno, da so zavarovalnice na primer v letu 2020 zbrale 626 milijonov evrov iz naslova premij za dopolnilno zavarovanje. Od tega je šlo za izvajanje storitev zdravstvenega zavarovanja 498 milijonov – obratovalni stroški zavarovalnic so predstavljali 47 milijonov, čistega izida pa so imele 17 milijonov evrov. Šestdeset milijonov, ki bi jim sicer pripadli kot del dobička, so morale vložiti v program skrajševanja čakalnih vrst (t. i. »Sprememba drugih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij«). Za 2021 so številke podobne – zbranega je bilo malo manj denarja, za zdravljenje pa ga je bilo porabljenega nekaj več. Na ta način je Zdravstvena zavarovalnica Triglav lani ustvarila več kot 6,3 milijona evrov dobička, Zavarovalnica Vzajemna 8,8 milijona evrov, Zavarovalnica Generali pa je tudi na ta račun uspela ustvariti del svojega 24,5 milijona evrov vrednega dobička.