Predstava Amazonke bo premierno uprizorjena drevi ob 18. uri na Odru pod zvezdami.

Igralka Jožica Avbelj. Foto: LGL/Mankica Kranjec
Igralka Jožica Avbelj. Foto: LGL/Mankica Kranjec

Amazonke je režiral Jaša Koceli, ki je z madžarsko gledališko ustvarjalko Julio Sandor tudi avtor predstave. Ustvarjalci predstave, ki je nastala v koprodukciji s srbskim Gledališčem za otroke Kragujevac, so mitom in legendam dodali tudi svoja avtorska besedila o preizkušnjah Amazonk.

Obstaja prepričanje, da so zgodbe in legende o Amazonkah plod fantazije starih Grkov in da niso dejansko obstajale. A so nedavna arheološka odkritja številnih 2500 let starih grobov nomadskih ljudstev na širokem območju Vzhodne Evrope in Srednje Azije pa so razkrila kar nekaj vznemirljivih dejstev o ljudstvih nomadskih skitskih kultur, so zapisali v Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL).

Raziskave so pokazale, da je skoraj 40 odstotkov skeletov skitskih bojevnikov pokopanih z orožjem ter številnimi bojnimi ranami in zlomi, za katere so domnevali, da pripadajo moškim, v resnici pripadalo večinoma mlajšim ženskam. "Tako so zgodbe o Amazonkah dobile nov vidik, fascinanten zasuk in spodbuditev k premisleku o njih kot o naših prednicah," so še zapisali in ob tem opozorili na zgodovinarje, ki se prav tako navdušujejo nad podobnostjo opisov skitskih ritualov, ki jih je človeštvu zapustil Herodot, in najdb v skitskih grobovih, kjer so našli enake predmete, kot jih opisuje slavni zgodovinar.

Največ grobov ženskih bojevnic je bilo najdenih na območju Črnega morja, torej ravno tam, kjer so Grki prihajali v stik s skitskimi ljudstvi, kjer se je rodila Medeja in kjer je Jazon z Argonavti iskal zlato runo. Doslej so našli več kot 1000 grških vaz z motivi Amazonk, Amazonke pa so upodobljene tudi na Partenonu in drugih templjih.

Foto: LGL/Mankica Kranjec
Foto: LGL/Mankica Kranjec

Dobro ohranjena mumije slavne princese Ukok, enega najpomembnejših ruskih arheoloških odkritij poznega 20. stoletja, danes vemo, kako so bile videti njihove tetovaže. Magično bitje, upodobljeno na njeni levi rami, ni dosti drugačno od sodobnih upodobitev samorogov. Nosile so hlače z vzorci, primerne za jahanje, in pile fermentirano kobilje mleko. Bile so izjemne lokostrelke in jahačice, pogosto so bile položene v grob v položaju jezdenja. V svoji skupnosti so bile visoke cenjene in spoštovane ter praktično enakovredne moškim v boju.

V premierni uprizoritvi nastopajo ženske štirih generacij. Med drugim bo Pentezileja spregovorila o Ahilu in njunem epskem dvoboju v Troji, Antiopa o Tezeju in njenem boju in poroki z njim ter Hipolita o svojem bojnem pasu in tem, zakaj ga je podarila Herakleju, ki ji je nato vzel življenje, še piše v napovedi.

V Amazonkah nastopajo Jožica Avbelj k. g., Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic in Ivana Pinterič k. g./Anna Katarina Vavti k. g.. Koreografka in asistentka režiserja je Tajda Podobnik, scenograf Darjan Mihajlović Cerar, kostumografka Branka Pavlič Guček, avtor glasbe je Miha Petric.