Ponedeljek, 6. 11. 2023, 10.42
5 mesecev, 3 tedne
To je država, ki jo ZDA potihoma oborožujejo do zob
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,73
Kitajska vse bolj napenja svoje vojaške mišice in grozi Tajvanu. Ta se zaradi tega vse bolj oborožuje. Na fotografiji: urjenje tajvanskih marincev.
Čeprav ZDA uradno ne priznavajo Tajvana, so ga začele oboroževati z denarjem ameriških davkoplačevalcev. Razlog je seveda strah, da bi tudi vojaško vse močnejša Kitajska napadla otok, ki ga šteje za svoje ozemlje.
ZDA imajo program vojaškega financiranja tujih držav (ang. Foreign military financing, na kratko FMF), v okviru katerega dajejo tudi nepovratna sredstva, tj. denar ameriških davkoplačevalcev, za nakup ameriške vojaške opreme. V okviru FMF Washington na primer podpira Izrael, tudi del pomoči (okoli štiri milijarde dolarjev) za Ukrajino prihaja iz tega sklada.
ZDA uradno ne priznavajo Tajvana
Zdaj pa se bo denar FMF stekal tudi na Tajvan. Tako prvič po več kot 40 letih ZDA svoj denar uporabljajo za pošiljanje orožja v državo, ki je uradno ne priznavajo, piše BBC. ZDA so namreč januarja 1979 uradno priznale komunistično Ljudsko republiko Kitajsko in obenem umaknile priznanje Republike Kitajske, kot je uradno ime Tajvana.
Ta poteza je bila del približevanja Kitajski, s katero je Washington skušal v času hladne vojne izkoristiti nesoglasja med dvema komunističnima velikanoma, Sovjetsko zvezo in Kitajsko, in tako Peking še bolj oddaljiti od Moskve.
Rusija in Kitajska skupaj proti ZDA
Tudi po koncu hladne vojne so odnosi med ZDA in Kitajsko, še zlasti na gospodarskem področju, ostali dobri. Washington je tako dal zeleno luč Kitajski za vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) leta 2001.
Med hladno vojno sta bili Sovjetska zveza in Kitajska kljub isti ideologiji zaradi geopolitičnih nesoglasij v slabih odnosih. A ti časi so minili. Zdaj sta Rusija in Kitajska v boju zoper ameriško prevlado združili moči.
A od takrat so se časi zelo spremenili. Moskva in Peking nista več sovražnika, ampak protiameriška geostrateška zaveznika. Gospodarski vzpon Kitajske je to državo tudi vojaško okrepil. Kitajska, ki ima številna sporna ozemeljska oziroma pomorska vprašanja s svojimi sosedami, tudi vse bolj napenja svoje mišice.
Strah pred kitajsko invazijo na Tajvan
Ko je lani februarja Putinova Rusija napadla Ukrajino, se je pojavil strah, da bo to spodbudilo kitajskega voditelja Ši Džinpinga, da napade Tajvan.
ZDA so po letu 1979 Tajvanu še naprej prodajale orožje. Ameriška strategija je bila takšna: otoku prodati ravno toliko orožja, da se bo Tajvan lahko branil pred morebitnim kitajskim napadom, a ne toliko, da bi destabiliziralo odnose med Washingtonom in Pekingom.
Orožje za Tajvan
ZDA so se pri poslovanju s Kitajsko desetletja zanašale na to t. i. strateško dvoumnost, medtem ko so ostale najtrdnejša zaveznica Tajvana, piše BBC. Zaradi kitajske vojaške krepitve pa so ZDA začele Tajvan oboroževati skozi FMF. Američani sicer zanikajo, da uporaba denarja FMF pomeni kakršnokoli priznanje Tajvana.
Kitajska ima vse močnejšo vojsko. Ker napenja svoje mišice glede spornih otokov v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju, so se začele sosede vse bolj oboroževati. Japonska bo tako v prihodnjih petih letih podvojila svoj obrambni proračun. Oblikovala pa so se tudi zavezništva, kot sta Quad (Japonska, ZDA, Avstralija in Indija) in Aukus (Velika Britanija, ZDA in Avstralija), ki skušata brzdati kitajsko moč.
V okviru FMF bi lahko Tajvan v prihodnjih petih letih dobil do deset milijard ameriških dolarjev. Obenem bo Tajvan z lastnim denarjem nakupil za več kot 14 milijard ameriških dolarjev orožja.
Tajvan premalo pripravljen na kitajski napad?
Po mnenju vojaških analitikov je Tajvan v tem trenutku premalo pripravljen na kitajski napad. Tajvanska vojska ima na stotine zastarelih bojnih tankov, a premalo sodobnih lahkih raketnih sistemov. Poveljniška struktura, taktika in doktrina tajvanske vojske niso bile posodobljene že pol stoletja.
Številne enote v prvi liniji imajo le 60 odstotkov vojakov, ki bi jih morale imeti. Tajvanske protiobveščevalne operacije na Kitajskem naj ne bi obstajale, sistem vpoklica v vojsko pa je slabo delujoč. Leta 2013 je Tajvan skrajšal služenje vojaškega roka z enega leta na samo štiri mesece, nato pa ga ponovno podaljšal na 12 mesecev, kar bo začelo veljati prihodnje leto.
Stara tajvanska vojaška strategija
Desetletja so se tajvanski politični in vojaški voditelji močno zanašali na prepričanje, da je napad na otok za Kitajsko preveč težek in tvegan. Tako kot Velika Britanija je tudi Tajvan dal prednost svoji mornarici in letalstvu – na račun svoje vojske.
Dozdajšnja tajvanska vojaška strategija odvračanja kitajskega napada je temeljila na mornarici in protiletalski obrambi.
Tajvanska vojaška doktrina v primeru kitajske invazije je bila takšna: Tajvanci bi Kitajce napadli v Tajvanski ožini in jih uničevali na plažah. Zato je Tajvan veliko sredstev vložili v protiletalsko in protiladijsko obrambo, je za BBC povedal Ičung Laj, direktor nekega tajvanskega možganskega trusta.
Nova tajvanska vojaška strategija
Zdaj pa ima Kitajska največjo mornarico na svetu in veliko boljše letalske sile. Neka lanska simulacija vojaškega spopada med Kitajsko in Tajvanom je pokazala, da bi bila tajvanska mornarica in letalstvo v spopadu s Kitajsko uničena v prvih 96 urah bitke.
Pod pritiskom Washingtona Tajpej zdaj prehaja na strategijo "trdnjave Tajvan", zaradi katere bi Kitajska izjemno težko osvojila otok. Poudarek se bo preusmeril na kopenske enote, pehoto in topništvo. Te bodo napadale kitajske vojake v primeru invazije na tajvanske obale in se bodo, če bo potrebno, proti kitajski vojski bojevale tudi v mestih in tajvanski džungli.
Tajvan sam ne more premagati Kitajske
Tajvanske kopenske enote zdaj odhajajo tudi na urjenje v ZDA, na Tajvan pa prihajajo ameriški inštruktorji, ki pomagajo pri urjenju tajvanskih marincev in pripadnikov specialnih enot.
Po novi vojaški strategiji bo Tajvan posodobil in okrepil svoje kopenske sile. Na fotografiji: tajvanski tank.
Toda William Chung, znanstveni sodelavec na Inštitutu za nacionalno obrambo in varnostne raziskave v Tajpeju, pravi, da Tajvan še vedno ne more upati, da bo Kitajsko odvrnil sam. To je še ena lekcija iz vojne v Ukrajini.
Molk in oboroževanje
"Mednarodna skupnost se mora odločiti, ali je Tajvan pomemben," je dejal Chung za BBC. "Če G7 ali Nato menita, da je Tajvan pomemben za njihove lastne interese, potem morajo internacionalizirati položaj na Tajvanu – ker bo zaradi tega Kitajska dvakrat premislila o stroških (napada na Tajvan, op. p)."
V Washingtonu zdaj poteka ostra razprava o tem, kako daleč naj gredo ZDA pri podpori Tajvanu. Številni poznavalci Kitajske pravijo, da bi kakršnakoli javna zaveza ZDA Tajvanu prej izzvala Peking, kot ga odvrnila od napada. Toda ZDA tudi vedo, da se Tajvan ne more sam braniti proti Kitajski. Kot je za BBC dejal eden od poznavalcev Kitajske: "Moramo molčati glede vprašanja strateške dvoumnosti (kaj bodo ZDA storile glede Tajvana, op. p.), medtem pa Tajvan oborožiti do zob."
