Dunajski Umetnostnozgodovinski muzej v svoji antični zbirki (na posnetku) hrani zgolj dva fragmenta partenonskega friza. Foto: Kunsthistorischen Museums Wien
Dunajski Umetnostnozgodovinski muzej v svoji antični zbirki (na posnetku) hrani zgolj dva fragmenta partenonskega friza. Foto: Kunsthistorischen Museums Wien

Pogajanja med avstrijsko in grško stranjo se tako vrtijo le okoli dveh marmornih fragmentov s severnega friza s slovitega Partenona na atenski Akropoli, ki sta edina kosa grškega marmorja v zbirki dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja. A Grčija upa, da bo z vsakim dogovorom o vrnitvi dragocenosti v Atene naraščal "pozitiven zagon" v pogajanjih o vračanju dragocenosti, ki jih hranijo drugje.

"Zelo me veseli, da potekajo tehnični pogovori med Umetnostnozgodovinskim muzejem in Muzejem Akropole o medsebojni izposoji partenonskega friza," je po poročanju Reutersa dejal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg na novinarski konferenci z grškim kolegom Nikosom Dendiasom. "Močno upam, da se bodo pogovori lahko zelo hitro nadaljevali in bodo marmorji razstavljeni v Atenah," je še dodal.

Avstrija sledi Siciliji in Vatikanu
Dendias je dodal, da so bila pogajanja pomembna v kontekstu razprav o večjih zbirkah, zlasti o tisti v Britanskem muzeju v Londonu. "Regionalna vlada Sicilije v letu 2022 in papež Frančišek v letu 2023 sta Grčiji vrnila del partenonskih skulptur, tako da bo to že tretja in to je za nas velikega, velikega pomena. In poleg tega dejstva verjamemo tudi, da bo to ustvarilo zagon, ki bi ga lahko uporabili v naših pogajanjih z Londonom," je sklenil grški minister.

Partenonski kipi oziroma Elginova zbirka predstavlja dolgoletno jabolko spora med Grčijo in Veliko Britanijo. Foto: EPA
Partenonski kipi oziroma Elginova zbirka predstavlja dolgoletno jabolko spora med Grčijo in Veliko Britanijo. Foto: EPA

Velika Britanija vztraja, da je šlo za zakonito pridobitev
Gre za kiparske stvaritve (figure, reliefe in fragmente frizov), ki spadajo med vrhunce antične kiparske umetnosti ter so nastale med letoma 447 pr. n. št. in 432 pr. n. št. Grčija je sicer od osamosvojitve v letu 1832 večkrat pozvala k vrnitvi skulptur znanih kot partenonski kipi oziroma v Veliki Britaniji kot Elginova zbirka.

Sorodna novica Sklenitev dogovora med Vatikanom in Grčijo glede vrnitve fragmentov partenonskih kipov

Zgodba sega v leto 1801, ko so kipe iz arhitektur atenske Akropole, nekaj pa tudi iz Erehtejona, Propilej, templja Atene Nike in drugih krajev, odstranili po naročilu britanskega diplomata, elginskega grofa Thomasa Brucea (1766–1841).

Grofu je od otomanske oblasti, pod katero je tedaj spadala Grčija, uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov. Sporno pridobljene kipe je nato leta 1816 prodal britanski vladi, ta pa že dolga leta z argumentom, da so bili kipi pridobljeni po zakoniti poti, zavrača grške pozive k vrnitvi teh dragocenosti.