V lovsko društvo se še ni včlanil

Voditelj Taiji Tokuhisa o tem, kako mu je hčerkica spremenila življenje

Marjana Tomšič Vovk
22. 4. 2022, 05.57
Posodobljeno: 22. 4. 2022, 06.10
Deli članek:

Pred petimi meseci, tik pred novim letom in malo pred petdesetim rojstnim dnevom, je Taiji Tokuhisa, voditelj oddaje Jutro na Planetu in lastnik dveh sob pobega, v Ljubljani in na Bledu, postal očka. »Z ženo Ano sva pričakovala, da bo zaradi Julije Aiko več motenj spanca, ampak ni hudega. Ne bi je rad preveč hvalil, da se v nočnem režimu ne bi kmalu kaj spremenilo,« pove v smehu in doda, da ima manj spanca kvečjemu zaradi oddaje, saj mora zaradi te vstajati ob petih zjutraj.

osebni arhiv
Tudi kužka Čina so dobro pripravili na prihod 'sestrice'.

Kako vam je Julija Aiko spremenila življenje in čustvovanje?

Moje življenje se je s prihodom Julije Aiko zelo spremenilo, saj je zdaj vse prilagojeno njej. Čeprav sem se psihično pripravljal na njen prihod, prebral kar nekaj gradiva in si ogledal videopredavanja, te nič ne more čisto zares pripraviti na ta dogodek. Sploh na rojstvo, na prve trenutke z novorojenčico in privajanje nanjo. Je zelo lepo in ne bi za nič na svetu zamenjal teh občutkov in izkušenj. Vedno bolj se zavedam, da je rojstvo otroka res pravi čudež, pa čeprav se to sliši kot oguljena fraza. Zraven seveda spada tudi čustvenost, že tako ali tako z leti postajamo bolj čustveni, ko pa sem se znašel v vlogi očeta, so se v meni prebudili novi občutki, ki jih prej nisem poznal.    

Kako se znajdete kot oče?

Z Ano sva si res dolgo časa želela otroka in sem komaj čakal, da stopim v očetovske čevlje, ter z veseljem opravljam vse stvari z Julijo Aiko, z izjemo dojenja. Na začetku me je bilo strah vzeti jo v naročje, saj se mi je zdela tako krhka in drobna v mojih ne ravno majhnih rokah. Ampak že v porodnišnici so mi pokazali, kako jo prijeti, dvigovati, spuščati, previjati, oblačiti, umivati, uspavati, tako da je ta nervoza kmalu izginila. Priznam pa, da še vedno odlašam s striženjem njenih nohtkov, saj imam slab občutek, kljub posebnim, varnim otroškim škarjicam. Zelo veselo pa je, ko se kopamo, Julija Aiko res uživa v vodi in midva z njo. Posebni trenutki zame so tudi, ko jo uspavam in nato zaspi v mojem naročju, to je nekaj tako lepega. In seveda sprehodi z njo in našim kužkom Činom.

osebni arhiv
Z ženo Ano sta si dolgo želela otroka.

Kako je Julijo sprejel Čin?

Čina sva dala pred prihodom Julije Aiko za pet dni k njegovi pasji učiteljici Tjaši Kovač, ki ima svojo šolo Naraven pes, in ga je pripravila prav za vlogo starejšega »bratca«. Opravila je izvrstno delo, mu predstavila njen vonj, otroški jok in pravilno distanco do dojenčkov. Tudi ko Julija Aiko joka na ves glas, Čin poleg mirno spi in ne postane nervozen. Prav tako ne rine vanjo in je zelo obziren, čeprav je še mlad, živahen in radoveden, saj ga je Tjaša odlično naučila. Za zdaj nista imela konkretnega stika, ker je Julija Aiko še premajhna, a sem prepričan, da bo to velika ljubezen in da bosta najboljša prijatelja. Čina zaradi prihoda Julije Aiko ne obravnavamo nič drugače in mu posvečamo enako pozornost.

Razmišljate o tem, v kakšen svet bo odraščala vaša hči? Kako zaščitniški očka ste?

Zlagal bi se, če bi rekel, da ne pomislim, v kakšno smer se svet vrti, vendar je bilo tako verjetno s skoraj vsako generacijo pred nami, zato poskušam svojo pozornost usmeriti na vse lepote sveta, na čudovite priložnosti, na dobre ljudi in osupljivo naravo ter kulturo. Juliji Aiko bova z ženo Ano in najinima družinama nudila kar najboljšo popotnico za življenje v smislu obilice ljubezni, dobre vzgoje, spoštovanja, izobrazbe, skromnosti in delovnih navad, verjamem, da bo iz tega naredila najboljše, kar bo lahko, in živela polno življenje s svojimi talenti in unikatnostjo. Zaščitniški sem, seveda, ampak ne pretirano. V lovsko društvo se še nisem včlanil, me bo pa gotovo zamikalo, ko se bo začelo obdobje njenih zmenkov. (smeh)

osebni arhiv
Julija Aiko ima danes že skoraj pet mesecev.

Ste po naravi optimist?

Sem optimist. Verjamem, da je vsaka situacija rešljiva, in redkokdaj obupam oziroma ne izpeljem kakšne stvari do konca. Življenje je namreč mozaik različnih dogodkov in dogodivščin, zato se ni dobro preveč osredotočati na negativne stvari oziroma je dobro poiskati smisel in rešitve tudi v kakšnih manj ljubih trenutkih. Verjamem, da sem bil vzgojen v tem duhu, in za to se moram zahvaliti svojim staršem. Imam veliko življenjske energije, ki jo poskušam usmerjati čim pametneje. Sem radoveden in se ne ustrašim izzivov ter poskušam kar najbolj izkoristiti vsak dan.