Na 80. beneškem filmskem festivalu se v seriji filmov Venice Classics z restavriranim filmom Slike iz življenja udarnika bosanskega režiserja Bahrudina Bate Čengića predstavlja tudi Slovenska kinoteka. Za Kinoteko kot partnerko v projektu to predstavlja izjemen dosežek. Direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler Kos pravi, da "sprejetje filma na beneški festival, in to v izjemni konkurenci, ni le veliko priznanje za majhno, a po srcu veliko Slovensko kinoteko, ampak tudi možnost, da s tem obrnemo nov list k sistemski ureditvi področja ohranjanja filmske dediščine v Sloveniji." Dodaja, da je "film Slike iz življenja udarnika v tem smislu vsekakor izjemen dragulj, ki si zasluži spoštljiv priklon ter obenem demonstrira vso silo in moč čudovite ustvarjalnosti, ki ji pravimo filmska umetnost".

Pestra zgodovina Čengićevega filma: premiera v Benetkah, v Jugoslaviji umaknjen s sporedov
Svetovna premiera restavriranega filma se tako vrača na festival, kjer je bil premierno prikazan tudi ob svojem nastanku, medtem ko zaradi svoje družbenopolitične kritičnosti in demitizacije socialističnega pogleda na delavski razred film ni bil uvrščen na takrat največji in najpomembnejši jugoslovanski filmski festival v Pulju. Tudi pozneje filma tako rekoč ni bilo mogoče videti v domačih kinematografih, saj je bila njegova kinematografska distribucija hitro in tiho preprečena, režiser pa za dolga leta tako ustvarjalno kot eksistenčno porinjen na obrobje.

Njegova mojstrovina Slike iz življenja udarnika je zbirka izjemno lepih tableaux vivant, ki prikazuje življenje slavnega proletarskega udarnega delavca Alije Sirotanovića, prave jugoslovanske različice sovjetskega Alekseja Stahanova, ter razkriva ogromen razkorak med idealizirano ideologijo in brutalno realnostjo povojne gradnje komunistične utopije. Sirotanović je v filmu rudar Adem, večkratni udarnik, ki je zaradi svojih dosežkov vzor vsem Jugoslovanom. Zaverovan je v ideale gradnje nove dežele, ne glede na to, da na osebni ravni ves čas izgublja. Na koncu, ko ga nihče več ne potrebuje, pa tudi sam izgubi vero.

Pomemben projekt Slovenske kinoteke na mednarodni ravni
Slovenska kinoteka je kot vodja in koordinatorica projekta restavriranja zmagala na razpisu za mednarodno sodelovanje filmskih institucij na področju ohranjanja filmske dediščine, ki ga je v okviru programa Sezona klasičnih filmov ter zaradi dodatnega financiranja Evropske komisije leta 2022 objavilo Združenje evropskih kinotek (ACE). Žirijo so sestavljali filmski ustvarjalec Sergej Loznitsa, direktor festivala nemega filma v Pordenonu Jay Weissberg in direktorica oddelka za kinematografijo pri ARTE Claudia Tronnier. Pri digitizaciji in digitalni obnovi filma Slike iz življenja udarnika je Slovenska kinoteka sodelovala s Hrvaškim državnim arhivom – Hrvaško kinoteko, ki hrani negativ filma, Filmskim centrom Sarajevo, ki je nosilec pravic, in Avstrijskim filmskim muzejem, ki s svojimi mednarodnimi povezavami pomaga pri promociji filma.

Vsi posegi na filmu so potekali pod nadzorom direktorja fotografije Karpa Godine, sicer tudi filmskega režiserja, ki se danes takole spominja tesnobnih dogodkov ob nastanku filma, cenzure in poskusov, da bi film izbrisali iz kolektivnega spomina: "Pri filmu Slike iz življenja udarnika sta na srečo ohranjean slikovni in tonski zapis na 16-mm traku, ki ga je na tiskovni konferenci leta 1972 posnela ekipa RTV Slovenija. To je redek dokument, ki prikazuje, kako je 'nevtralna' žirija ravnala ob filmu, ki naj bi bil predvajan v puljski Areni, a je bil za takratno oblast politično nesprejemljiv. V nabito polni dvorani za medije v takratnem domu JLA se je v konfrontaciji kritikov in občinstva z žirijo razkrila vsa 'tehnologija', na kakšen način kritičen film izločiti iz konkurence in ga nato še prepovedati. Ga izbrisati iz zgodovine. Po srečnih naključjih, ko smo lahko Slike iz življenja udarnika danes digitalno obnovili in je postal ponovno 'viden', z veliko radovednostjo in nestrpnostjo čakam na odziv občinstva in strokovne javnosti na film, ki je bil posnet pred več kot petdesetimi leti."

Film odpira tudi nove možnosti za prihodnost
Ivan Nedoh, vodja arhivskega oddelka Slovenske kinoteke in koordinator projekta, meni, da bo ta projekt lahko odprl možnost oživitve tudi drugih filmov iz zgodovine nekdanje skupne države: "Izjemen film, ki nam ga je v udarniškem duhu in z mednarodnim sodelovanjem, tako kot je nekoč ta film nastal, uspelo iztrgati iz bunkerja in ga mednarodni javnosti naredili ponovno vidnega. Želimo, da bi lahko naredili ponovno vidnih še več filmov, ki so nastajali na območju nekdanje Jugoslavije v sodelovanju filmskih ustvarjalcev iz različnih republik."

Film Slike iz življenja udarnika bo na 80. Mostri v okviru programa Venice Classics prikazan v izjemni konkurenci vrhunskih avtorjev, kot so Francis Ford Coppola (One from the Heart, 1982), William Friedkin (Izganjalec hudiča, 1973), Terrence Malick (Božanski dnevi, 1978), Yasujiro Ozu (Tam je bil oče, 1942), Sergej Paradžanov (Sence pozabljenih prednikov, 1965), Carlos Saura (Lov, 1966), Andrej Tarkovski (directos's cut Andreja Rubljova, 1966), Luchino Visconti (Najlepša, 1951) in drugih. Žirija 24 študentov, ki so jih priporočili profesorji filmskih študij z različnih italijanskih univerz, in ki ji predseduje režiser in scenarist Andrea Pallaoro, bo že deseto leto zapored podelila tudi nagradi beneški klasiki, in sicer za najboljši restavriran film in za najboljši dokumentarec, posvečen svetu filma.